"Ekološki načrt" davi nizozemske kmete. Vlada: Postanite bolj ekološki, preselite se ali zaprite kmetije

Nizozemski kmetje že več kot mesec dni protestirajo proti vladnim ekološkim ciljem, ki bi na kant, kot ocenjujejo, lahko spravili tudi do polovico kmetij v tej kmetijsko najbolj intenzivni evropski državi. Deset tisoči kmetov blokirajo ceste in distribucijske centre trgovskih verig, po nekod prihaja do nasilja, tako s strani protestnikov kot tudi policije.

Dogajanje dobiva tudi politične razsežnosti, ki že presegajo zgolj Nizozemsko, saj podporo nizozemskim kmetom izražajo v več delih Evrope, aktivno tudi že poljska vlada.

Že od junija med 20.000 in 30.000 nizozemskih kmetov protestira. Poleg mirnih demonstracij smo lahko spremljali tudi zažiganje bal sena in pnevmatik ob in na avtocestah, po nekaterih cestah so kmetje raztresli gnoj, ponekod pa s parkiranimi ali počasi vozečimi traktorji ovirali promet. V juliju so nekaj časa blokirali dostop do distribucijskih centrov večjih trgovskih verig, zaradi česar je na policah za nekaj dni začelo primanjkovati nekaterih izdelkov, predvsem sadja in zelenjave.

https://twitter.com/BarDekker/status/1552203197225340930

Protesti so potekali tudi v okolici domovanj nekaterih ministrov, okoli hiše kmetijske ministrice so raztresli gnoj. Iz solidarnosti so se protestu pridružili tudi ribiči, ki so z ladjami blokirali vstop v nekatera pristanišča, zato je za nekaj časa obstal tudi trajektni promet. Večinoma mirni protestniki so s transparenti opozarjali, da brez kmetov ni hrane ter se opravičevali za nevšečnosti, a da jih Mark Rutte, predsednik vlade, vodi v obup. Ta protestnike obtožuje, da zavestno ogrožajo druge, uničujejo infrastrukturo in grozijo ljudem, ki pomagajo čistiti za njimi

Nekateri protesti so tudi prerasli v nasilje, policist je v enem primeru celo streljal na traktor, ki ga je vozil 16 letnik, ranjenih po poročanju ni bilo. Na družbenih omrežjih krožijo tudi posnetki policijskega nasilja, o katerem pa večina medijev molči in ga ni bilo mogoče povsem neodvisno preveriti. Več protestnikov je bilo pridržanih, mnogim so bile izdane globe.

https://twitter.com/RadioGenova/status/1544052196576305153

https://twitter.com/visegrad24/status/1544453860537819137

https://twitter.com/EErgens/status/1541844830720086019

Kmetje se borijo za svoj obstoj

Kmetje opozarjajo, da se borijo za svoj obstoj, saj jih želi nizozemska vlada enostavno izbrisati z obličja zemlje. Nizozemska vlada je 10. junija letos predstavila ekološki načrt, ki ga utemeljujejo s sodbo nizozemskega administrativnega sodišča iz leta 2019, ki je razsodilo, da Nizozemska krši evropsko zakonodajo s področja varstva okolja.

Problem naj bi predstavljali predvsem izpusti dušikovih spojin, kot sta amonijak in dušikovi oksidi, ki onesnažujejo tla, zrak in vodo. V vodotokih so se tako razrasle toksične alge, ogroženi so tudi nekateri zaščiteni habitati, opozarjajo ekologi. Približno za polovico izpustov je odgovorno kmetijstvo.

Vlada je zato napovedala, da namerava do leta 2030 zmanjšati dušikove izpuste za 50 %, v bližini območij zaščitene narave pa za 70 %, kar pomeni zmanjšanje števila glav živine za 30 %  po celotni državi. Po oceni ministrstva za finance to pomeni zaprtje 11.200 in opazno zmanjšanje še nadaljnjih 17.600 kmetij. Skupno bo ukrep prizadel več ko polovico vseh kmetij v državi.

Nizozemska je sicer drugi največji izvoznik hrane na svetu, takoj za ZDA in četrti največji svetovni izvoznik mlečnih izdelkov. Država ima tudi največjo gostoto živine in je sicer najbolj intenzivno kmetijsko področje v Evropi.

Nizozemski kmetje so onesnaževanje z amoniakom od leta 1990 že zmanjšali za 70 %, v primerjavi s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja pa ob enaki količini gnojil pridelajo dvakrat več hrane. Kmetje so zato ogorčeni, saj se bojijo za svoje preživetje, medtem pa, kot opozarjajo, drugi sektorji, kot so promet, letalstvo, in gradbeništvo, ki prav tako izpuščajo dušik, niso deležni tako drakonskih omejitev.

Prav tako opozarjajo, da premik kmetijske proizvodnje drugam ne bo zmanjšal izpustov dušika, ampak jih bo le prestavil, hkrati pa se bodo izpusti povečali v drugih sektorjih, ki bodo kmetijstvo nadomestili.

Protestniki na Nizozemskem,Foto: depositphotos.com,

Milijardna injekcija, za katero pa nihče ne ve, kako bo porabljena

Vlada kmetom odgovarja, da naj postanejo bolj ekološki, se preselijo ali pa zaprejo svoje kmetije, saj se takšen način kmetijstva, kot ga imajo danes, ne more nadaljevati v nedogled. Vlada je pripravila tudi 24,3 milijarde evrov vreden sveženj, ki naj bi kmetom pomagal pri tranziciji, na pogajanja, ki se bodo začela avgusta, je vlada poslala tudi mediatorja.

A Sieta van Keimpema iz Farmers Defence Force (Sila za zaščito kmetov) je jasna, da je vladna časovnica nemogoča, vlada pa je arogantna in ne posluša kmetov. Prav tako ni jasno, kako bodo sredstva za tranzicijo porabljena, čemu bodo namenjena, kateri kmetje bodo lahko obdržali svojo živino in kateri ne, ali bo prišlo do neprostovoljnih odkupov živine s strani oblasti. Prav ta negotovost pa krepi jezo kmetov, ki opozarjajo, da se kmetje, ko enkrat izginejo, zlepa ne vrnejo.

Prodaja večjega števila glav goveda bi večino kmetij naredila nerentabilnih, opozarjajo kmetje, načrtom pa nasprotuje tudi več lokalnih oblasti, ki bodo, če bo jeseni zakon izglasovan, primorane pripraviti načrte za zmanjšanje emisij.

Vlado tudi obtožujejo, da ni pripravila jasnih načrtov ter ocen ekonomskih posledic, ki jih bo ukrep imel, posebej še za podeželje, kjer ne bodo prizadeti le kmetje, ampak celotne skupnosti.

Politične in mednarodne implikacije

Več kot mesec dni trajajoči protesti pa dobivajo tudi politične in mednarodne razsežnosti. Iz protestniškega gibanja je nastala nova podeželjska stranka BBB, ki uživa vse večjo podporo. Vse večja polarizacija nastaja tudi med mesti in podeželjem, saj liberalne elite v mestih ne razumejo konservativnejših skupnosti na podeželju, so prepričani mnogi.

Protestniški val pa politično že jahajo tudi radikalni desničarski politiki kot je Gert Wilders, mednarodno pa Marine Le Pen in Donald Trump. Slednji je podporo izrazil na enem svojih shodov, kjer je »pogumne kmete« označil za »borce proti podnebni tiraniji nizozemske vlade, ki zmanjšuje kmetijsko proizvodnjo sredi svetovnega pomanjkanja hrane.«

Nizozemske kmete pa je sprejel in podprl v prizadevanjih tudi poljski kmetijski minister Henryk Kowalczyk. Poljska skuša v Bruslju doseči zmanjšanje zmanjšanja emisij za poljski kmetijski sektor, zato po Evropi že išče zaveznike za »ustavitev ukrepov, ki bi zmanjšali proizvodnjo hrane. Nekaj sem jih že našel,« je povedal Kowalczyk. Podporo nizozemskim kmetom so izrazili kmetje tudi v Španiji, Italiji, Nemčiji in na Poljskem.

Premik kmetijstva ne bo rešil ničesar, če se ne spremeni celotna družba

Nizozemski mlečni kmet Chris van Bruggen opozarja, da bo za zmanjšanje izpustov dušika potrebno radikalno predrugačiti prehranjevalne in potrošniške navade celotne družbe, ne le v kmetijstvu. Prepričan je, da so kmetje trenutno le grešni kozel tehnokratske vladne pobude, ki je skregana z realnostjo in skuša z enostavnim ukrepom ustrezati evropski ekološki politiki, kar pa bo problem le prestavilo drugam.

Ekolog Michael Shellenberger, prejemnik nagrade Heroes of environment [Heroji okolja] opozarja, da obstajajo tudi manj radikalne in bolj smiselne rešitve, kot je redčenje gnoja z vodo, pogostejše spiranje hlevov in injeciranje gnoja v zemljo namesto posipanja ter druge tehnološke rešitve. A da jih vlada ne vidi, ker jo namesto znanosti in razuma vodi zelena ideologija in politika.