Drugič zapored domače prvenstvo
Na štirih evropskih prizoriščih, v Zagrebu, Montpellierju, Berlinu in Rigi se je končalo predtekmovanje 39. evropskega prvenstva v košarki. 8 reprezentanc se od tekmovanja poslavlja, 16 se jih seli v Lille, kjer bodo do prihodnje nedelje potekali izločilni boji za naslov evropskega prvaka.
Razpršenost turnirja, s katero je FIBA poskusila prvič – predvsem zaradi nestabilnih političnih razmer v Ukrajini - , je prinesla lažji organizacijski zalogaj za vsako posamezno prizorišče, obenem pa tudi manjše zanimanje in navdušenje lokalnega prebivalstva. Če v Sloveniji pred dvema letoma nisi mogel zgrešiti evropskega prvenstva, je bilo tokrat v Zagrebu drugače.
Le v okolici dvorane na jugu mesta je bilo povsem jasno, da se odvija pomemben športni dogodek, pa še tu so najnujnejše stvari krpali do zadnjega dne pred prvenstvom. Dogajanja, ki bi navijače pred Areno pripeljalo že pred tekmo in jih prepričalo, da se tudi po njej zadržijo ob njej, tako rekoč ni bilo. Tudi v navijaški coni na trgu bana Jelačića je bila ponudba skromnejša kot v središču Ljubljane ob svetovnem prvenstvu v nogometu.
Slovenska reprezentanca se je brez večjih pretresov uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Resda je bila vsaka tekma mučna za gledalce, z veliko vzponi in padci, od vseh pa je bilo najtežje selektorju Juretu Zdovcu. Vedno nova je poudarjal, da največ energije porabi za to, da igralce motivira in prepreči večja nihanja.
Proti Nizozemski so v nevarne vode pripeljali dobljeno tekmo, proti Hrvaški po izvrstnem začetku popustili v drugi četrtini.
Pred drugim delom je najbolj pomembno, da se igralci zavedajo svojih pomanjkljivosti in še bolj, da verjamejo košarkarski filozofiji Jureta Zdovca. Zanimivo je naslednje dejstvo: največ trenj v slovenski reprezentanci je bilo po zmagi nad Gruzijo pred prostim dnem.
V nadaljevanje grejo naši košarkarji s popotnico lepe zmage nad Makedonijo. Očitno je, da se njihova igra tekom turnirja izboljšuje in da je nihanj vedno manj. V osmini finala bo tekmec Latvija, ki bi si jo »junaki« pred začetkom tekmovanja le želeli. Podcenjevanje ekipe, ki je predtekmovanje končala mesto višje v skupini ne pride v poštev, Latvija pa je Slovenijo premagala že avgusta na prijateljski tekmi v Rigi.
Realen domet slovenske reprezentance je četrtfinale in uvrstitev v kvalifikacije za olimpijske igre. Ne smemo pozabiti, da smo se pred dvema tednoma bali, če se bo sploh uvrstila v Lille.
Brez dvoma so najsvetlejša točka programa skupine C v Zagrebu slovenski navijači. Pa ne samo s slovenskega vidika. Na vseh petih tekmah so bili v veliko podporo košarkarjem. Celo do te mere, da je Zdovc za motivacijo lahko igralce prepričeval, da igrajo v Ljubljani. Zadnja dva dneva je imela Slovenija nedvomno bolj glasno podporo kot Hrvaška.
Vsekakor pomemben vidik je tudi dolgoročna korist za slovensko gospodarstvo. Mnoga podjetja so Zagreb spretno izkoristila za propagandni poligon in tako še utrdila svoje mesto v regiji. Globalno je prav ekonomska korist glavni razlog, zakaj bodo nov organizacijski format najverjetneje ohranili. Lažje delo za organizatorje, več prodanih vstopnic in večji plus na računu so razlogi zaradi katerih so zadovoljni vsi.
Vzdušje prijateljskega turnirja
Razpršenost turnirja, s katero je FIBA poskusila prvič – predvsem zaradi nestabilnih političnih razmer v Ukrajini - , je prinesla lažji organizacijski zalogaj za vsako posamezno prizorišče, obenem pa tudi manjše zanimanje in navdušenje lokalnega prebivalstva. Če v Sloveniji pred dvema letoma nisi mogel zgrešiti evropskega prvenstva, je bilo tokrat v Zagrebu drugače.
Le v okolici dvorane na jugu mesta je bilo povsem jasno, da se odvija pomemben športni dogodek, pa še tu so najnujnejše stvari krpali do zadnjega dne pred prvenstvom. Dogajanja, ki bi navijače pred Areno pripeljalo že pred tekmo in jih prepričalo, da se tudi po njej zadržijo ob njej, tako rekoč ni bilo. Tudi v navijaški coni na trgu bana Jelačića je bila ponudba skromnejša kot v središču Ljubljane ob svetovnem prvenstvu v nogometu.
Prva naloga opravljena
Slovenska reprezentanca se je brez večjih pretresov uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Resda je bila vsaka tekma mučna za gledalce, z veliko vzponi in padci, od vseh pa je bilo najtežje selektorju Juretu Zdovcu. Vedno nova je poudarjal, da največ energije porabi za to, da igralce motivira in prepreči večja nihanja.
Proti Nizozemski so v nevarne vode pripeljali dobljeno tekmo, proti Hrvaški po izvrstnem začetku popustili v drugi četrtini.
Pred drugim delom je najbolj pomembno, da se igralci zavedajo svojih pomanjkljivosti in še bolj, da verjamejo košarkarski filozofiji Jureta Zdovca. Zanimivo je naslednje dejstvo: največ trenj v slovenski reprezentanci je bilo po zmagi nad Gruzijo pred prostim dnem.
V nadaljevanje grejo naši košarkarji s popotnico lepe zmage nad Makedonijo. Očitno je, da se njihova igra tekom turnirja izboljšuje in da je nihanj vedno manj. V osmini finala bo tekmec Latvija, ki bi si jo »junaki« pred začetkom tekmovanja le želeli. Podcenjevanje ekipe, ki je predtekmovanje končala mesto višje v skupini ne pride v poštev, Latvija pa je Slovenijo premagala že avgusta na prijateljski tekmi v Rigi.
Realen domet slovenske reprezentance je četrtfinale in uvrstitev v kvalifikacije za olimpijske igre. Ne smemo pozabiti, da smo se pred dvema tednoma bali, če se bo sploh uvrstila v Lille.
Tudi dogajanje v zakulisju na naš mlin
Brez dvoma so najsvetlejša točka programa skupine C v Zagrebu slovenski navijači. Pa ne samo s slovenskega vidika. Na vseh petih tekmah so bili v veliko podporo košarkarjem. Celo do te mere, da je Zdovc za motivacijo lahko igralce prepričeval, da igrajo v Ljubljani. Zadnja dva dneva je imela Slovenija nedvomno bolj glasno podporo kot Hrvaška.
Vsekakor pomemben vidik je tudi dolgoročna korist za slovensko gospodarstvo. Mnoga podjetja so Zagreb spretno izkoristila za propagandni poligon in tako še utrdila svoje mesto v regiji. Globalno je prav ekonomska korist glavni razlog, zakaj bodo nov organizacijski format najverjetneje ohranili. Lažje delo za organizatorje, več prodanih vstopnic in večji plus na računu so razlogi zaradi katerih so zadovoljni vsi.
Zadnje objave
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.