Dr. Sebastjan Jeretič: »Naloga pravosodja je poskrbeti za pravico«

Intervju: dr. Sebastjan Jeretič

V Odmevu tedna (30. 11. 2024) je Vida Petrovčič gostila dr. Sebastjana Jeretiča. Tu objavljamo le del pogovora, ki se nanaša na zadnje odmevno sojenje Janezu Janši v Celju. Ob protestih zaradi sojenja sta se zgodila tudi dva incidenta. Toda tema je pomembna s širšega vidika, saj je tudi glede na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice našem sodstvu očitno nekaj zelo narobe.

Gospod Jeretič, odmevnejša zgodba je bilo sojenje Janezu Janši v Celju in protestni shod pred sodiščem. Kaj se je dogajalo?

Začel bom politološko. Evropska moderna civilizacija temelji na pravni državi in avtonomija pravosodja je nekaj najpomembnejšega za moderno Evropo. Ampak to prinaša tudi določeno odgovornost. Pravosodju prinaša nalogo, da samo poskrbi za svoj položaj. Včasih smo govorili, da so zdravniki bogovi v belem, zdaj se kaže, da imamo bogove v togah, vsaj tako si nekateri domišljajo, ker ne razumejo, da ta avtonomija ne pomeni, da so sveto zaščiteni, ampak da oni delajo za nas, za ljudstvo. Njihova naloga je, da poskrbijo za pravico, za ljudstvo. To se pa zdaj ne dogaja. Tako kot v vsakem sistemu tudi v pravosodju pride do gnilobe in njihova naloga je, da bi to gnilobo sami počistili. Ker tega ne počnejo, ne more biti sprejemljivo, da jokajo takrat, ko se politika kritično izraža do njih in ko ljudstvo na ulici zahteva pravico. V taki situaciji je zares demokratično edino, da ljudstvo zahteva oblast in spremembe v pravosodju. Ker pravosodje samo ne počisti gnilobe v svojih vrstah, je potrebna demokratična deratizacija tega sistema.

Že nekaj let spremljam nek primer in res težko razumem, da se v Sloveniji danes lahko dogaja kaj takega. Tjaša Andrée Prosenc je odvetnica, ki je ena najmočnejših oseb v starem komunističnem omrežju, ki še vedno vlada naši državi. Federico Pignatelli, ki je bil njen klient, se bori na sodišču, da bi dokazal, da ga je odvetnica izneverila. Pred 25 leti je bila zastopnica njegovega podjetja, ki ima v lasti stavbo na Wolfovi 1 v Ljubljani. To je ena tragična zgodba iz povojnega nasilja komunistov nad določenimi ljudmi. Federico Pignatelli jo je zadolžil, da v sodnem registru zabeležijo ugotovitve skupščine podjetja in da on ostaja direktor podjetja. Ona je pri notarju poneverila zabeležko in njegovo mamo vpisala kot direktorico, pri čemer je sodišče od nje zahtevalo sklep o razrešitvi Pignatellija. Ker ga ni imela, so z roko nekaj pripisali. Na osnovi tega se je zvrstila cela vrsta grdih stvari. Ko je Federico Pignatelli čez 10 let ugotovil, da se je celo to obdobje dogajalo ponarejanje, je bil šokiran. To je poslovnež svetovnega kova, ki si ne predstavlja, da ga lahko odvetnik na tak način izneveri. Ko je zadeva prišla na sodišče, ni šla nikamor. Ko je bila prijavljena odvetniški zbornici, so najprej prijavo založili, in ko je čez nekaj let obnovil prijavo, je niso mogli več založiti, ampak niso ugotovili razlogov za discipliniranje odvetnice. Ona pravi, da je ocenila, da je sin hotel zlorabiti mamo, in je raje dala mamo za direktorico. Torej nekaj enostavno nerazumljivega za eno pravno državo. To je samo en takšen primer. To se je zgodilo poslovnežu svetovnega kova; kaj šele nekemu Janezu Novaku z ulice.

Ko odvetniška zbornica ne opravi svoje naloge, ko pravosodje samo ne počisti gnilobe v svojih vrstah, je popolnoma normalno, da to ljudstvo zahteva na ulici. Tukaj ne gre za Janeza Janšo. Tukaj gre za vprašanje Slovenije in vloge, ki bi jo pravosodje moralo odigrati v moderni, civilizirani državi.

Tukaj ne gre za Janeza Janšo. Tukaj gre za vprašanje Slovenije in vloge, ki bi jo pravosodje moralo odigrati v moderni, civilizirani državi.

Janez Janša je dejal, da če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo. V videoposnetku je povedal, da »je Slovenija v špici po številu sodnikov na prebivalca. Hkrati smo v sami špici po tem, koliko sodb je padlo zaradi kršitve človekovih pravic na Evropskem sodišču za človekove pravice. Se pravi, več je sodnikov, manj je pravice v tej državi. Tisoči to čutijo na konkretnih primerih, vidijo tudi, kaj se dogaja drugim. In enkrat bo tega dovolj.« O tem tudi vi govorite. Kakšne so možnosti? Ljudje želijo vedeti. Kaj je kaznivega v primeru Trenta, ko človek kupi nepremičnino po neki ceni in jo proda dražje? To vsi počnejo. Kaj je tu narobe?

Tam dejansko ne gre za neke milijone, ki bi lahko bili zlorabljeni, ampak za normalno prodajo nečesa, kar je redko. Gre za neke bizarne politične procese, katerih namen sploh ni priti do konca. Namen je mrcvariti politika. To se je dogajalo še komu drugemu v Sloveniji, je pa zanimivo, da se to dogaja samo enemu delu političnega prostora.

Ali se bo zdaj vse to znašlo na Evropskem sodišču za človekove pravice, kot je napovedal Janez Janša?

Zagotovo. Ali pa bo ustavno sodišče ugotovilo, da je bilo vse narobe. Tu je treba pogledati statistiko. Obstajajo sodniki, ki jim 90 odstotkov sodb pade na višji stopnji, a se ne zgodi nič. Sodniki, ki imajo izjemno slabo statistiko, celo napredujejo, prihajajo na visoke položaje. Problem je, da ob dejansko pomembni vlogi avtonomije pravosodja to poleg pravic nosi tudi odgovornost. Slovensko pravosodje se je izkazalo kot neodgovorno za vlogo, ki jo v moderni civilizaciji igra avtonomija sodne veje oblasti. Mislim, da so tukaj zelo velike težave, ker levi blok, ki državi vlada večino časa, nima nobenega namena karkoli spreminjati. Kadarkoli pa se desnica dotakne pravosodja samo s kritiko, je težava. Saj ni bilo nobene poteze v nobeni Janševi vladi, ki bi želela spremeniti sistem. Če bi desnica zahtevala spremembe, bi začel Bruselj pošiljati inšpekcije v našo državo, češ da gre za iliberalne posege v civilizacijsko pridobitev avtonomije pravosodja. Mislim, da bo tudi Slovenija potrebovala en mandat radikalnih sprememb, in upam, da bo prišel čas za kaj takega. Tako je povsem upravičeno, da ljudstvo zahteva spremembe na področju pravosodja.

Slovensko pravosodje se je izkazalo kot neodgovorno za vlogo, ki jo v moderni civilizaciji igra avtonomija sodne veje oblasti.

Janez Janša je izjavil tudi: »To je šele začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler bo treba.« Kaj lahko razberemo iz tega?

Da bo to verjetno tudi ena pomembnejših točk predvolilne kampanje. Zahteva po pravici, po reformi pravosodja bo verjetno pomemben element. Tukaj bo glavna odgovornost spet na ljudstvu. Kako bo gledalo na to – kot na neko zlorabo politike, ki ščiti svoj hrbet, kot ohranjanje vere v čistost sodišč ali pa bodo tudi na podlagi številnih primerov spremembe. Razgaliti bi bilo treba vse primere, ki padejo na Evropskem sodišču, da se pokaže, da je problem v pravosodju in da so upravičene zahteve po spremembi. Večina glavnih medijev in politike na oblasti s pomočjo evropskih centrov moči govori o tem, da je treba sodbe spoštovati, da je pravosodje avtonomno in se ne sme nihče vtikati v to. Ampak ta avtonomija prinaša tudi odgovornost in slovensko pravosodje te odgovornosti očitno ni sposobno.

Ljudstvo upravičeno zahteva spremembe na področju pravosodja.

Če gremo na dogodek v Celju. Tam je bilo veliko ljudi. Zgodila sta se še dva incidenta. Med vsemi temi ljudmi je bil nek možakar v kavbojkah, puloverju in z revolverjem za pasom.

Stalna praksa centrov moči na levici je, da bodo skušali inscenirati nek incident. Bila sta dva dogodka. Najprej ta domnevni policist v civilu s pištolo, ki se je zelo nasilno obnašal do številnih starejših, in drugo, popolnoma nerazumljivo, avtomobil RTV, ki je zapeljal v slepo ulico, polno ljudi. Res mi ni jasno, kaj so si mislili. Popolnoma običajna reakcija ljudi, ko avto zapelje vanje, je, da tudi udarijo po avtu. Čeprav to ni bilo na nobenem posnetku videno. Mislim, da bo prihajalo do poskusov, da se inscenirajo incidenti in da vse, ki so kritični do pravosodja, prikažejo kot nasilneže, kot nevarne. Ravno tu bo pomembno, kako bo tista politično nevtralna javnost interpretirala vse to dogajanje. Ne verjamem, da bodo »mainstream« mediji sposobni opraviti svojo vlogo v civilizirani državi – tj. korektno poročanje. Videli smo že, da je RTV celo sodeloval v insceniranju incidentov, s tem ko je avto zapeljal med ljudi. To bo pa zelo nevarno dogajanje v prihodnjem letu in pol do volitev. Mislim, da bodo zelo močni poskusi diskreditacije opozicije – tudi tako, da se bo skušalo inscenirati nekaj takega, kar bi se lahko zgodilo, če bi ljudje recimo tistega policista v civilu napadli, ker ni bilo dejansko nobene oznake, da je nekdo policaj. Lahko bi se zgodilo, da bi ljudje v strahu skočili nanj, in potem bi bilo to spet škandalozno, češ da so ljudje napadli policista ali kaj podobnega. Dejansko mislim, da gre tu za poskuse insceniranja incidentov.

(D177: 28-29)