[Leto pod črto] Bolj dolgotrajna kot pa oskrba

Dolgotrajna oskrba po meri ljudi. Prenova zakona do maja 2023. Zagotovitev zadostnega števila usposobljenih kadrov za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe. Širjenje mreže javnega izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu. Vse to in še več lahko beremo v koalicijski pogodbi kot izhodiščnem dokumentu ukrepov aktualne leve vlade. Po skoraj štirih letih je vladi v celoti uspelo le v prvi alineji.

Skozi parlamentarno sito je spravila zakon in še tega z zamudo, delno pa je začela sistem uvajati v domove za starejše. Da sistem dolgotrajne oskrbe, za katero državljanke in državljani že pol leta odvajamo del dohodka, deluje, pa za zdaj drži le v vzporednem svetu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Praktično v vsakem javnem nastopu na to temo od poletja naprej zatrjuje prav to: da se sistem izvaja. Na drugi strani pa ob glasni opoziciji težave pri uvajanju sistema vsaj posredno priznava celo predsednik vlade Robert Golob. Na zadnji seji državnega zbora je dejal, da so pri »vsaki uvedbi novih sistemov težave, predvsem pa potrebuješ čas«.

Četrt milijarde kredita

Zakaj potemtakem dopušča hvalisanje Maljevca, ni jasno. Še manj pa je jasno, zakaj za neobstoječo storitev državljanke in državljani že od julija plačujemo prispevek, ki se zbira na posebnem računu zdravstvene blagajne in naj bi letos presegel 250 milijonov evrov. Z drugimi besedami: državi smo za pol leta posodili več kot četrt milijarde. Denarja ne bomo več videli, marsikdo pa tudi oskrbe ne.

Iz istega fonda se je delno financiral tudi dodatek za pomoč in postrežbo, ki pa je pravica iz pokojninskega in ne zdravstvenega zavarovanja. In to kljub temu, da se je predsednik vlade še septembra zaklinjal, da »niti evro ne bo porabljen za nič drugega kot za dolgotrajno oskrbo«.

Državi smo za pol leta posodili več kot četrt milijarde. Denarja ne bomo več videli, marsikdo pa tudi oskrbe ne.

Prav plačevanje neobstoječe storitve je v preteklih mesecih razburilo tako politično kot širšo javnost. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je že poleti ministra pozval k odstopu, saj kljub večkratnim pozivom ni prisluhnil »argumentom in številkam, ki jasno kažejo na potrebo po postopni in premišljeni uveljavitvi višine prispevka«. K postopnemu uvajanju prispevka so Maljevca pozvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Maljevac je pozive seveda preslišal, podobno tudi očitke iz interpelacije, ki so jo vložili v SDS in NSi in ki jo je oktobra pričakovano prestal.

Informacijski sistem v povojih

V začetku decembra so stopile v uporabo določbe o pravici do dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše. V novi sistem naj bi približno 20.000 ljudi prevedli do konca leta. Tudi zato so v centrih za socialno delo te dni zasuti s pripravo odločb, praznikov bo zanje očitno zelo malo, že tako bodo le stežka pod streho spravili prav vse. In če jim ne bo uspelo, marsikateri stanovalec doma za starejše ne bo dočakal obljubljene nižje položnice. Ta naj bi zajemala le »hotelski« del, medtem ko naj bi se oskrba krila iz omenjenih sredstev, zbranih na posebnem računu zdravstvene blagajne.

Razlog za decembrsko stisko zaposlenih na centrih za socialno delo je preprost. Informacijski sistem, za katerega bi moralo poskrbeti podjetje Žejn, še ni vzpostavljen. Po pogodbi, sklenjeni 21. marca letos, bi moralo izbrano podjetje v mesecu dni od podpisa pogodbe izdelati načrt, do sredine poletja pripraviti rešitve za sprejem vlog in izvajanje ocenjevanja, do novembra rešitve za odločanje o pritožbah, do decembra rešitev za odločanje o prejemku vlagatelja in do januarja rešitev za analitiko.

Po poročanju kolegov z Info360 izvajalec doslej ni izpolnil niti ene faze projekta. Direktor podjetja Ernest Žejn jih je po pojasnila napotil na pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer pa so zmogli odgovoriti le, da gre za kompleksen sistem in da so v stalnem stiku z izvajalcem. Po naših informacijah pa težava ni bila le v dokaj nerealnih rokih izvedbe, pač pa tudi v tem, da pristojni na ministrstvu podjetju niso znali v zadostni meri pojasniti, kaj od sistema sploh pričakujejo.

Minister Simon Maljevac je sicer še sredi poletja za informacijski sistem trdil: »Ko bomo prišli do točke izdaje odločb, bo pripravljen, tako za izplačilo kot tudi za izdajo odločb.« Odločbe se že izdajajo, sistema ni od nikoder. In če je predsednik vlade Golob še septembra napovedoval, da bo Maljevca klical na odgovornost, če se dolgotrajna oskrba decembra ne začne izvajati, mu zdaj daje še več mesecev časa. Vsaj sodeč po njegovem ovinkarjenju sredi meseca, da se bodo »rezultati pokazali v naslednjih tednih in mesecih«.

Očitno bi bilo predvolilno zapenjanje z najmanjšo koalicijsko partnerico, ki je za razliko od Svobode vsaj imela program (kakršnegakoli že), tudi za Goloba preveč tvegano. Levica se namreč, sodeč po raziskavah javnega mnenja, opoteka po parlamentarnem pragu in že manjša medkoalicijska razprtija bi jo lahko poslala na smetišče državnozborske zgodovine. Kar pa tudi Golobu ni v interesu.