Božična maša, ki je šla po mnenju tradicionalistov krepko predaleč

Urban Šifrar
Vir: zajem zaslona, YouTube
POSLUŠAJ ČLANEK
Če naj bi božična noč in njen vrhunec – polnočna sveta maša – med vernike vnesla mir in radostno blagovest o rojstvu Odrešenika, pa je liturgija, ki jo je duhovnik Michael L. Pfleger na sveti večer obhajal v čikaški župniji sv. Sabine na južnem delu velemesta, namesto blagih občutkov sprožila precej ogorčenja vernikov po vsem svetu. Mnogi so bili po ogledu posnetka maše, prenašane v živo prek spleta, mnenja, da je prestopila mejo med slavljenjem Boga in zabavno prireditvijo.

Cerkev sv. Sabine se pred začetkom bogoslužja na božični večer kopa v motni modro-vijolični luči mnogih reflektorjev, ki svetijo v vse strani. Kot uvod v dogodek se zasliši Bachov koncert za dve violini s spremljavo bas kitare, ki ima pomembno vlogo tudi pri skladbah, ki sledé: od Bacha namreč mikrofon prevzameta uigran sodoben bend in zbor, nameščena v prezbiteriju, ki z zmesjo cerkvenih in sekularnih pesmi, kot so “Overjoyed” Stevieja Wonderja ali “Christmas Time is Here” tria Vincenta Guaraldija ustvarita pravo koncertno vzdušje. Pri tem jima pomagajo raznobarvno oblečeni mladeniči in mladenke, ki z razgibano koreografijo plešejo okoli oltarja, pa utripajoče luči in drugi svetlobni učinki. Ljudje v klopeh vstajajo, dvigajo roke in migajo v ritmih, ki jih narekuje bobnar.

[embed]https://www.youtube.com/watch?v=p0RRWJNNos0&t=3083s[/embed]

Med glasbeno-plesnimi točkami prisluhnejo ženski, ki na ambonu doživeto interpretira razmišljanje o rasizmu, strelskem nasilju in drugih družbenih težavah. Mestoma razburjeno kriči, medtem ko posamezniki ob oltarju – nekateri oblečeni tako, da predstavljajo kukluksklanovce – dramatizirajo njene besede. Del umetniškega performansa so tudi utripajoče luči in vse glasnejše piskanje senzorja srčnega utripa, ki brenči iz zvočnikov.

Sporna maša kontroverznega župnika


Po še nekaj glasbe v prezbiterij stopi priljubljeni domači župnik, belec v sicer pretežno temnopolti župniji, Michael L. Pfleger. 72-letnik je dolgoletni aktivist zoper nasilje in za socialno pravičnost, spodbuja dobrodelnost, posvojil je tri otroke. Njegova preteklost buri duhove: med drugim ga je kardinal George leta 2011 suspendiral, potem ko je grozil, da bo zapustil duhovniški stan, če bo premeščen; leta 2019 pa se je sprl z zdajšnjim čikaškim nadškofom B. Cupichem, ki je javno kritiziral duhovnikovo odločitev, da k nagovoru v cerkvi povabi voditelja muslimanske organizacije Nation of Islam Louisa Farrakhana.

Še več težav je za Pflegerja nastopilo pred letom dni, ko so ga trije možje obtožili, da jih je spolno zlorabil. Za nekaj časa je bil odstranjen iz župnije, maja pa ga je Cupich ponovno vrnil na zdajšnje mesto, češ da razlogi za sumničenje niso zadostni.

A vrnimo se k poteku liturgije: duhovnik z velikim lesenim hipijevskim “znakom miru” (peace sign-om) okoli vratu se prikaže na “prizorišču”, glasba pa brez premora preide v glorio – mnogi kritiki opozarjajo prav na dejstvo, da iz videa ni razvidno, kdaj se bogoslužje pravzaprav začne. Izpuščeni so namreč elementi začetnega obreda, ki so nujni pri “novus ordo” liturgiji: pozdrav in vstopni spev, kesanje in Gospod, usmili se ...

Sledita berilo in evangelij, čustveno prebrana z glasbenim ozadjem, med njima pa glasen vložek benda in plesalcev, ki vihtijo tudi veliko rumeno zastavo. Pridiga (na posnetku pri 1h 26min) je v podobnem slogu: med drugim duhovnik v katarzičnem višku spodbudi vernike, da v zrak dvignejo mobilne telefone s prižganimi svetilkami, kot se pogosto zgodi na koncertih popularne glasbe: “Prižgite zdaj prekleto luč in prekolnite temo! Dajmo, zazibajte svoje luči!”

Omenimo še, da Pfleger hostije posveti v nenavadnem lesenem ciboriju v obliki nekakšnega indijanskega kanuja. Preostanek bogoslužja, ki močno spominja na protestantske obrede, si lahko ogledate na posnetku.

Tovrstni "obredi" odbijajo tudi protestante


Kritike, ki opozarjajo, da se je pri bogoslužju zgodila vrsta liturgičnih zlorab, so še posebej močne na tradicionalnejšem polu. Toliko bolj, ker je kardinal Cupich, čikaški nadškof, le nekaj dni prej izdal ostre omejitve obhajanja maše po izredni obliki rimskega obreda: tradiconalna maša se odslej nikakor ne sme darovati na prvo nedeljo v mesecu, na božič, velikonočno tridnevje in veliko noč ter binkošti, poleg tega brez dovoljenja nadškofa in Vatikana ne sme biti obhajana v župnijskih cerkvah itd.

“Nikoli ne boste videli tega duhovnika odpovedanega. Če pa tradicionalni katoliški duhovnik daruje mašo vseh časov, je kaznovan in preganjan. Hudič skrbi za svoje na tem svetu, ampak Bog poskrbi za svoje v naslednjem,” je zapisal nek komentator na YouTubu.

Mnogi drugi so izpostavljali bližanje protestantizmu: “Sem bivši evangeličanski protestant, zdaj katoličan, in to bogoslužje me tako zelo spominja na tista, ki sem jih nekdaj kot evangeličan mnogo let obiskoval. Šokiran in zgrožen sem, da se ima to za katoliško, Bog se usmili! Sploh nobene pozornosti na presvetem zakramentu,” je zapisal nekdo, spet drugi: “Kot protestant, ki razmišlja o prestopu v apostolsko Cerkev, bi se ob takšnih zadevah raje spreobrnil v pravoslavje. Razum mi pravi, da je Peter tisti, ki drži ključe znotraj Katoliške cerkve, ampak moje srce je s čaščenjem in tradicijo ortodoksne.”

Je duhovnik kršil pravila liturgije?


Daniel Cardó, strokovnjak za liturgiko, ki so ga kontaktirali pri CNA, je v odzivu dejal, da tovrstne zlorabe prihajajo iz napačnega razumevanja narave evharističnega praznovanja in zgrešenega pogleda na koncept aktivnega sodelovanja pri liturgiji. “Plesi, pesmi, govori in svetlobni efekti kažejo živo praznovanje krščanske skupnosti, ne pa tudi evharistije, kot je opisana in praznovana vse od začetka. […] Ko v obhajanje maše pride toliko novosti in kreativnosti, lahko skupnost raste v samoizpovedi in človeškemu udobju, vendar pa lahko izgubi resnično navzočnost Jezusa Kristusa,” meni Cardó in dodaja: “Ni večjega pastoralnega dobrega za vernike kot to, da preprosto dovolimo Bogu, da pride do svojih ljudi prek obredov Cerkve. Relativno dobro samo-izražanja ne more nikoli biti enakovredno najvišjemu dobremu – sprejetju Kristusa samega v zakramentu. […] Ko kreativnost vodi k zlorabam in motnjam, smo zelo daleč od liturgične reforme, predvidene z 2. vatikanskim koncilom.”

O tem, kolikšen pomen preostane v takšnem obredu Kristusovi resnični navzočnosti v evharističnem Kruhu, sicer priča tudi ta video.

Mnogi na družabnih omrežjih so bili mnenja, da posvetitev pri takšni maši niti ni veljavna oz. da se zaradi napak ni mogla zgoditi. Cardó tako daleč ne gre – kot je opozoril, Pfleger namreč med evharistično molitvijo še vedno uporabi pravilne besede posvetitve.

Na prošnjo medija CNA kontroverzni duhovnik kritikom ni želel odgovoriti. “To so nekateri isti ljudje, ki napadajo papeža Frančiška in kardinala Cupicha ter so ignorirali dar in pomen črnskega katolištva v Katoliški cerkvi, tako da se ne odzivam na njihove napade,” je zapisal.

KOMENTAR: Urban Šifrar
Samo oddaljena ameriška stvar?
Ali je šlo vse skupaj predaleč in ali je vse skupaj sploh še katoliško, bralci presodite sami. Mi pa opozorimo le na to, da se tovrstna mašna dinamika morda zdi oddaljena ameriška stvar, a ji – včasih z malomarnostjo, spet drugič s čezmerno željo “prilagajanja ljudem” – nemalokrat hodimo naproti tudi pri nas. Z uvajanjem popularne glasbe in koreografij, premnogih uvodov in vsega mogočega samoizražanja v resnici ne sledimo smernicam 2. vatikanskega koncila, ki je denimo določil, da naj gregorijanski koral pri liturgiji zavzema prvo mesto in naj se ohrani raba latinskega jezika. Kaj šele navodilom velikega teologa in koncilskega akterja Benedikta XVI., ki je med drugim učil, naj, če duhovnik že ni obrnjen proti vzhodu – proti Gospodu – oltarni križ vsaj zaseda osrednje mesto na oltarju. Zaslužni papež, prepričan, “da je kriza Cerkve, s katero smo danes soočeni, v veliki meri posledica razpada njene liturgije", je zapisal tudi naslednji citat, ki govori sam zase: “Imamo liturgijo, ki je tako degenerirala, da je postala predvsem šov, s pomočjo katerega naj bi vera postala zanimiva skladno s površnostmi današnjih modnih muh in zapeljivih moralnih idej« (predgovor k francoski izdaji knjige mons. Klausa Gamberja Reforma rimske liturgije, 1992).
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Gejevske in lezbične študije na Filozofski fakulteti
  • 20. 09. 2024
Doboviškova Vida
Mladoletna gorska vila s klavirjem (Kekec, 5. del)
  • 08. 10. 2024
Obiskovanje šole je prvi pogoj, da se razmere z romsko problematiko spremenijo
  • 08. 10. 2024