Bosta DeSUS in SMC zdržali udar, ki je posledica "izdajstva" trde levice?

Slovenski mainstream mediji so včeraj s pompoznimi naslovi in prispevki najprej Radiotelevizije Slovenija ter nato še 24ur najavili nove napetosti v tretji Vladi Janeza Janše. Vzrokov je bilo po njihovem mnenju več kot dovolj: od pisma zunanjega ministra Anžeta Logarja, do famozne »depeše«, kot češnjo na torti pa smo dobili še javno pismo premierja Janše o stanju medijev v Sloveniji. Mediji so situacijo »zaspinali« kot problematično »ideološko« soliranje stranke SDS, ki naj bi na njihovo veselje načelo koalicijo. Toda kaj, če je javnosti širša slika prikrita?


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




Aljuš Pertinač je na Požareportu zapisal zanimivo misel: »Janša, ki ga poznamo iz javnih nastopov in prek družabnih omrežij, je namreč popolno nasprotje Janše, kot ga poznajo njegovi sodelavci oziroma ministri v vladi. Tisti Janša je strpen, preudaren, razumevajoč.« Predsednica DeSUS, Aleksandra Pivec ter predsednik SMC, Zdravko Počivalšek in njuni ministrski kolegi so torej deležni drugačnega pogleda na premierja kot ga je deležna slovenska javnost, ki informacije dobiva destilirane preko mainstream medijev in Twitterja.

Kot je opozoril g. Pertinač, je Janšev javni nastop preprosto njegov odziv na stalne napade mainstream medijev glede odpiranja t.i. »ideoloških tem«. Toda težava, ki se malo bolj razumevajočemu poslušalcu in bralcu pojavi, je vprašanje: »Kaj pa sploh so t.i. »ideološke« teme? In kdo jih določa?« Janez Janša je pravilno detektiral, da so ideološke teme sopomenka za prepovedano politično tematiko. Na ta način mediji uokvirjajo debato in desno-sredinski del slovenske politike stiskajo v defenzivo in s tem v kot. Istočasno pa imajo stranke trdega levega bloka – pahljača Levice, Socialnih Demokratov, stranke Alenke Bratušek in Liste Marjana Šarca – zahvaljujoč medijem, monopol na doziranje njim prikladnih tematik.
Kaj je za medije lepšega kot sklicevanje na »ideološke teme«, da izvedejo totalen frontalni napad na koalicijo in s tem obe »neposlušni« levosredinski stranki SMC ter DeSUS stisnejo v kot?

Kaj je za medije lepšega kot sklicevanje na »ideološke teme«, da izvedejo totalen frontalni napad na koalicijo in s tem obe »neposlušni« levosredinski stranki SMC ter DeSUS stisnejo v kot? Ne samo mediji temveč tudi Strici vedo, da imata ti dve stranki ključ do tega, ali bo tretja Janševa Vlada pripeljala mandat do konca. Vedo pa tudi, da se je Nova Slovenija s predsednikom Toninom že vzpostavila kot trden člen koalicije s svojo suvereno vlogo, kjer sta kot kaže obe desno-sredinski stranki s trenutnim sobivanjem zelo zadovoljni.

Imamo torej situacijo, ko se je levo-sredinska polovica Vlade, ki jo tvorita stranki SMC ter DeSUS, znašla v velikem precepu. Obe sta pred vstopom v Vlado imeli težavo s padajočo podporo ter obenem bili s strani trde levice deležni obsodb izdajstva.

Znotraj levega monolitnega bloka namreč ni prostora za razmišljanje z lastno glavo in pokončne posameznike leve usmeritve, kot je, naj izpostavim, npr. dr. Ernest Petrič. Da pa bi razumeli »Tantalove muke«, ki jih trpita SMC ter DeSUS, je potrebno oditi malce v zgodovino obeh strank.

Desus preko Karla do Aleksandre


Najprej je tu Demokratična stranka upokojencev Slovenije. DeSUS je bil od svojega nastanka v devetdesetih stanovska stranka levosredinske usmeritve z izrazito močno socialno noto. Z izpostavitvijo skrbi za upokojence, invalide ter šibkejše je stranka privabila številne starejše konservativne volivce. Nato pa je na sceno stopil Karel Erjavec, ki je DeSUS obrnil v levi populizem, stranko pretvoril v podaljšek levih centrov moči, ter se idejno navezal na Zvezo borcev. Žel je uspehe za uspehom, a »teflonskemu« Karlu je naposled spodrsnilo, volivcem se je »prismodil« in na zadnjih volitvah je sledil hud padec skoraj do volilnega praga.

Njegova naslednica Aleksandra Pivec je poskušala ubrati bolj spravljivo pot, toda od januarskega prevzema stranke in vstopa v Janševo vlado je že občutila bes in spletke Stricev. Kmalu so jo 'pošolali', da je začela pozivati k »neodpiranju ideoloških tem«. Pivčeva je sedaj pred izbiro: 1) ali DeSUS preživi; ne kot tipična upokojenska, ampak kot socialno demokratična sredinska stranka z močno socialno noto, ki bo lahko tudi samostojno predlagala rešitve na različnih področjih in ne bo samo aparat barantanja za pokojnine (!) ali pa 2) da se DeSUS podredi ideološkim interesom, ki jih narekujeta primarno Levica ter Socialni demokrati, kar pomeni metamorfozo stranke v podaljšek Zveze borcev in njen neizbežen dolgoročni zaton.

SMC od Mira do Zdravka


Posvetimo se še Stranki modernega centra, ki je svojo pot začela kot stranka takratnega »maziljenca« leve sredine, dr. Mira Cerarja, kar je bilo seveda razvidno tudi iz njenega prvotnega imena.

Dr. Cerarju je takrat z relativno zmernim levo-sredinskim programom uspelo seči preko ločnic in pridobil je tudi nekatere bivše volivce SDS-a. Le-ta je volitve leta 2014 pričakal demoraliziran, po krivici »obglavljen« s predsednikom Janezom Janšo, krivično strpanim v zapor.

Andraž Zorko iz Agencije Valicon je že takoj po triumfu Cerarja leta 2014 izjavil, da so opazili določen delež desno-sredinskih volivcev, ki je Cerarja podprl. G. Zorko je 6. februarja letos znova izpostavil: »Glede na vrednote volivcev je SMC desna oziroma liberalna stranka v odnosu do državnega vpliva in svobodomiselna v pojmovanju človekovih pravic, nikoli ni bila leva«

Sam menim, da je SMC vedno bila konglomerat relativno sredinsko-zmernih poslancev ter članov, ki so imeli kar močno levičarsko držo. Med prvimi – recimo jim 'iskreni reformatorji' – je najbolj znan dr. Bojan Dobovšek, trenutni predsednik stranke Dobra država. Med drugimi – recimo jim 'skrita trda linija' – pa je javnosti dobro znan trenutni evropski poslanec Socialnih demokratov, bivši Predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez.

Po manjšem čudežu je SMC na zadnjih volitvah še dobila slabih 10 % volivcev, ki so v stranki videli neko zmerno sredinsko opcijo, manjše zlo. V Šarčevi vladi z nadkoalicijsko skrajno Levico se je stranka utopila, v anketah padla pod 1% in stranko je v zadnjem trenutku prevzel  Zdravko Počivalšek.

Večina 'trde linije' je iz stranke pobegnila »k svojim«, stranki pa ton danes dajejo nekateri reformatorji-sredinci kot so: Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, ministrica Simona Kustec, poslanec Gregor Perič.

SMC-ju se je vstop v Janševo vlado v anketah že izjemno obrestoval, sedaj pa imajo 2 možnosti: 1) Ali gradijo svojo sredinskost naprej in pridobijo novo volilno bazo na širši sredini ali pa 2) pustijo, da jih Strici preprosto odrežejo iz medijskega prostora. V tem primeru jim je lahko v poduk že omenjeni dr. Dobovšek, pa tudi Lista Bojana Požarja.  Načelna Dobra država idealističnega dr. Dobovška sicer živi, a je povsem izolirana, prav tako sredinski Bojan Požar pa je kljub medijski prepoznavnosti ob intenzivni blokadi zbral 0,88 % glasov.
hirajoči mainstream mediji so ljubljence našli v levem bloku, ki pod vodstvom Levice ruši Vlado dobesedno za vsako ceno, tudi popolnega kaosa.

Rušenje za vsako ceno


SMC in DeSuS se po moji oceni morata zavedati nečesa. Kot je Domovina že pisala, se poleg seštevka vseh ostalih kriz država nahaja v vedno bolj shizofreni medijski situaciji. SMC in DeSUS sta za levi blok stranki odpadnici, stranki 'uporabi in zavrzi', hirajoči mainstream mediji pa so ljubljence našli v levem bloku, ki pod vodstvom Levice ruši Vlado dobesedno za vsako ceno, tudi popolnega kaosa.

Za dobro ne samo Vlade temveč slovenske demokracije in dobrobiti državljanov nasploh, moramo upati, da bo njuno vodstvo dokončno spoznalo, da je njuno mesto na demokratični sredini kot del široke demokratične pahljače in ne kot privesek (skrajno) levih centrov moči.

V tem primeru jima medijsko prebujajoči se demokratični tabor lahko obljubi podporo in dobro besedo. Na kolesarje in hirajoče mainstream medije pa se le ni dobro v nedogled zanašati.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike