Bosanski mediji o tem, da bosanski jezik postaja izbirni predmet v slovenskih šolah, na ministrstvu skopi s pojasnili
V bosanskih medijih je včeraj zaokrožila novica, da so predstavniki Ministrstva za izobraževanje Republike Slovenije sestali s predstavniki Bosanskega akademskega društva v Sloveniji (BADS) in se pogovarjali o možnostih uvedbe bosanskega jezika kot obveznega izbirnega predmeta v slovenske osnovne šole.
Na ministrstvu za izobraževanje včeraj niso dali nikakršne izjave, da je do srečanja prišlo, zato smo jim poslali vprašanja glede dotične teme. Zanimalo nas je predvsem, ali je pisanje bosanskih medijev resnično in koliko otrok se bo ta sprememba dotikala.
Čeprav naj bi bilo, kot poročajo bosanski mediji, srečanje preliminarne narave, naj pi po njihovem pisanju srečanje potekalo “v obojestranskem navdušenju in pripravljenosti za iskanje rešitve”, ti pa naj bi nato takoj obrodili sadove.
Tako naj bi bila naklonjenost ideji, ki so jo predstavili prof. dr. Edvin Dervišević, predsednik BADS, Adriana Kuči, podpredsednica BADS, in Mirela Galijašević, profesorica bosanskega jezika in književnosti, vodja jezikovne sekcije, ki deluje v okviru tega akademskega društva, s strani slovenskega ministrstva visoka. Na sestanku sta bila prisotna Aleš Ojstršek, vodja sektorja za izobraževanje, in Bronka Straus, odgovorna za jezikovno izobraževanje v sektorju za razvoj šolstva.
Kot še piše bosanski medij Avaz, je bilo na sestanku dogovorjeno, da bosta Sektor za razvoj šolstva in BADS z medsebojno pomočjo pogoje za uvedbo dodatnega pouka v bosanskem jeziku uresničila v začetku naslednjega šolskega leta, torej šolskega leta 2022/2023. Hkrati pa se bo izvajalo priprave na dolgoročno pridobitev statusa obveznega izbirnega predmeta za bosanski jezik.
Dopolnilni pouk, ki naj bi se v nekaterih slovenskih osnovnih šolah začel septembra, bo namenjen predvsem učencem višjih letnikov bosanskega porekla, ki imajo stik z jezikom svojih prednikov skozi ritem življenja svojih družin, vrata učilnic pa bodo odprta vsem učencem.
Bosanski jezik je kot del učnega načrta že prisoten v šolah nekaterih evropskih držav, kot sta na primer Švica in Avstrija.
Ob zanimivem dejstvu, da je bila novica objavljena v bosanskih medijih, na strani ministrstva za izobraževanje pa ni bilo nobene omembe sestanka, smo pisali na ministrstvo in spraševali o tem, če se je sestanek zares zgodil, če je res, da se bo bosanski jezik začel septembra 2022 izvajati v slovenskih šolah kot izbirni predmet, o čemer pišejo bosanski mediji, koliko otrok zadeva ta sprememba in če je bil sestanek dogovorjen že pod prejšnjim ministrom ali šele pod novim.
Na večino vprašanj niso odgovorili, so pa v skopem odgovoru iz ministrske službe za odnose z javnostmi zapisali, da je poučevanje bosanskega jezika in kulture v obliki dopolnilnega pouka že potekalo v letih 2013–2017. Pobudo za izvajanje dopolnilnega pouka poda zainteresirana skupnost, ki tudi poišče učitelja/učitelje tega pouka.
Za priseljence, otroke priseljencev oz. pripadnike drugih narodnosti v Sloveniji se v skladu z zakonodajo organizira pouk maternih jezikov in kultur, čigar osnovni namen je negovati in spodbujati učenje materinščine. Spoštovanje maternega/domačega jezika je predpogoj za zagotavljanje socialne kohezije in pravičnosti v izobraževanju.
V okviru obveznih izbirnih predmetov v osnovni šoli sistem trenutno ponuja možnost učenja 13 tujih jezikov, nazadnje sta bila sprejeta učna načrta za poučevanje kitajščine in slovenskega znakovnega jezika. Nabor jezikov se lahko tudi poveča, kadar so za to ustvarjeni pogoji. “Obvezni izbirni predmet za bosanski jezik bi v praksi potekal enako kot poteka poučevanje vseh ostalih obveznih izbirnih predmetov,” so zapisali na ministrstvu in dodali, da si prizadevajo, da bi tudi izvajanje tega pouka potekalo na recipročni ravni med državami.
V zraku torej še vedno ostaja vprašanje, kako je prišlo do te odločitve, o kateri pišejo bosanski mediji in ki je, kot vse kaže, resnična. Zanimiva je tudi skrivnostnost s strani pristojnega ministrstva.
Zato niti ne čudi, da glede te teme obstaja vse več govoric, kot je ta na spodnjem tvitu.
Na ministrstvu za izobraževanje včeraj niso dali nikakršne izjave, da je do srečanja prišlo, zato smo jim poslali vprašanja glede dotične teme. Zanimalo nas je predvsem, ali je pisanje bosanskih medijev resnično in koliko otrok se bo ta sprememba dotikala.
Čeprav naj bi bilo, kot poročajo bosanski mediji, srečanje preliminarne narave, naj pi po njihovem pisanju srečanje potekalo “v obojestranskem navdušenju in pripravljenosti za iskanje rešitve”, ti pa naj bi nato takoj obrodili sadove.
Bosanski jezik već od septembra u pojedinim slovenačkim osnovnim školama - https://t.co/pyJ7YJWWab
— BiH Dijaspora Infodesk (@BInfodesk) June 8, 2022
Tako naj bi bila naklonjenost ideji, ki so jo predstavili prof. dr. Edvin Dervišević, predsednik BADS, Adriana Kuči, podpredsednica BADS, in Mirela Galijašević, profesorica bosanskega jezika in književnosti, vodja jezikovne sekcije, ki deluje v okviru tega akademskega društva, s strani slovenskega ministrstva visoka. Na sestanku sta bila prisotna Aleš Ojstršek, vodja sektorja za izobraževanje, in Bronka Straus, odgovorna za jezikovno izobraževanje v sektorju za razvoj šolstva.
Kot še piše bosanski medij Avaz, je bilo na sestanku dogovorjeno, da bosta Sektor za razvoj šolstva in BADS z medsebojno pomočjo pogoje za uvedbo dodatnega pouka v bosanskem jeziku uresničila v začetku naslednjega šolskega leta, torej šolskega leta 2022/2023. Hkrati pa se bo izvajalo priprave na dolgoročno pridobitev statusa obveznega izbirnega predmeta za bosanski jezik.
Dopolnilni pouk, ki naj bi se v nekaterih slovenskih osnovnih šolah začel septembra, bo namenjen predvsem učencem višjih letnikov bosanskega porekla, ki imajo stik z jezikom svojih prednikov skozi ritem življenja svojih družin, vrata učilnic pa bodo odprta vsem učencem.
Bosanski jezik je kot del učnega načrta že prisoten v šolah nekaterih evropskih držav, kot sta na primer Švica in Avstrija.
Kaj pravi ministrstvo?
Ob zanimivem dejstvu, da je bila novica objavljena v bosanskih medijih, na strani ministrstva za izobraževanje pa ni bilo nobene omembe sestanka, smo pisali na ministrstvo in spraševali o tem, če se je sestanek zares zgodil, če je res, da se bo bosanski jezik začel septembra 2022 izvajati v slovenskih šolah kot izbirni predmet, o čemer pišejo bosanski mediji, koliko otrok zadeva ta sprememba in če je bil sestanek dogovorjen že pod prejšnjim ministrom ali šele pod novim.
Na večino vprašanj niso odgovorili, so pa v skopem odgovoru iz ministrske službe za odnose z javnostmi zapisali, da je poučevanje bosanskega jezika in kulture v obliki dopolnilnega pouka že potekalo v letih 2013–2017. Pobudo za izvajanje dopolnilnega pouka poda zainteresirana skupnost, ki tudi poišče učitelja/učitelje tega pouka.
Za priseljence, otroke priseljencev oz. pripadnike drugih narodnosti v Sloveniji se v skladu z zakonodajo organizira pouk maternih jezikov in kultur, čigar osnovni namen je negovati in spodbujati učenje materinščine. Spoštovanje maternega/domačega jezika je predpogoj za zagotavljanje socialne kohezije in pravičnosti v izobraževanju.
V okviru obveznih izbirnih predmetov v osnovni šoli sistem trenutno ponuja možnost učenja 13 tujih jezikov, nazadnje sta bila sprejeta učna načrta za poučevanje kitajščine in slovenskega znakovnega jezika. Nabor jezikov se lahko tudi poveča, kadar so za to ustvarjeni pogoji. “Obvezni izbirni predmet za bosanski jezik bi v praksi potekal enako kot poteka poučevanje vseh ostalih obveznih izbirnih predmetov,” so zapisali na ministrstvu in dodali, da si prizadevajo, da bi tudi izvajanje tega pouka potekalo na recipročni ravni med državami.
V zraku torej še vedno ostaja vprašanje, kako je prišlo do te odločitve, o kateri pišejo bosanski mediji in ki je, kot vse kaže, resnična. Zanimiva je tudi skrivnostnost s strani pristojnega ministrstva.
Zato niti ne čudi, da glede te teme obstaja vse več govoric, kot je ta na spodnjem tvitu.
Je to protiusluga za glasove Golobov stranki Svoboda . Čas je da Golobov vlado odplaknemo v greznico zgodovine. pic.twitter.com/o0pP9omQf7
— Franc Tomc (@krakovc) June 8, 2022
Zadnje objave
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
16. 4. 2026 ob 7:00
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Španija v vrtincu novih migracij
15. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
14 komentarjev
Sonatine
Zanimivo. Kaj je potem s Hrvaščino (Slovenci imajo na Hrvaškem status avtohtone manjšine) in Srbščino, morda še z Makedonščino? Se mi zdi, da so Hrvati potemtakem glede na svojo številčnost v Sloveniji, in predvsem tudi, če bi Slovenija tu priznala načelo recipročnosti (obravnavala Hrvate v Sloveniji enako, kot so obravnavani Slovenci na Hrvaškem), na prvem mestu, krepko pred Bošnjaki. Nekoč je tu živela tudi pregnana in od komunistov poklana avtohtona nemška manjšina. O potomcih teh ljudi pa nič?
To, da so Bošnjake na veliko priseljevali zadnjih 30 let, jim še ne daje večjih upravičenj od narodnostnih in s tem jezikovnih manjšin, ki na teh tleh prebivajo že stoletja. Bodo levaki po istem kopitu potemtakem v slovenske šole uvedli še šiptarski jezik? In kaj je z Romi?
Samo povem, če že govorimo o uvajanju izbirnih jezikov, potem so pred Bošnjaki do tega upravičene vsaj tri izrazite nacionalne skupnosti v Sloveniji, dve od teh bi mirne duše lahko razglasili za avtohtoni (nekoč sta bili pač del skupne države Avstroogrske).
Nimam nič proti Bošnjakom, se mi pa poteza ministrstva ne zdi pravična in poštena do vseh manjšin, ki so v Sloveniji stoletja, in nimajo pravice do poučevanja svojih otrok maternjega jezika v slovenskih šolah.
Glede na to, kakšen gnoj vodi sektor, ki bo odločal o tem, se sploh ne čudim tej krivici.
Pa naj. Saj so tudi evropska sodišča, ki lahko razsojajo o pravici tudi drugih narodnostnih skupnosti do enake obravnave, kot jo imajo Bošnjaki s strani golobnjaka, druge narodnostne skupine pa ne.
Stajerska2021
Pravkar sem si ogledala težave na upravni enoti v LJ, kjer je kar 12.000 nerešenih vlog, ker so nepopolne. Pogosto so tudi napake zaradi neznanja slovenskega jezika.
Izpostavljeno je bil primer: v rubriki "zakonski stan" - prosilec zapiše da "stana nema".
In vloga je nepopolna in nepravilna.
Res pa je, da je bila v prispevku tudi kritična tujka, ki bi se rada pridružila možu, ki že živi v Sloveniji 15 let, vendar ji ne ugodijo. Potožila je, da je izskala službo in je ni dobila. To, da ne zna slovensko, pa je gladko prezrla!
V tem času, če je mož pri nas zaposlen že 15 let, in bi se tudi ona z družino želela preseliti k nam, bi lahko pokazala dobro voljo in se naučila našega jezika vsaj pogovrno. Mar res ti prišleki, ki jih je kar 175.000 tisoč mislijo, da bomo na vsakem vogalu imeli prevajalca. Mogoče imajo neki čuden ponos, mi pa ne bomo govorili slovensko. Dragi moji, potem pa kar pot pod noge in tja, kjer slovenščine ne potrebujete.
Stajerska2021
Samo bosanski jezik?
Dodajmo še romskega, šiptarskega, hrvaškega in srbskega? A turškega pa ne bi?
Najbolje da slovenski jezik ukinemo, saj to uvajanje kot izbirni predmet v slovenskih šolah - je idiotizem brez primere. Balkanska smer? Imamo primere v zdravstvu in v šolah, kjer je pogoj znanje albanščine? Prosim? Kdor se je privlekel v Slovenijo, se obesil na naše finance in dobro živi, bi se lahko vsaj naučil našega jezika. Predrznost brez primere!
Več 100.000 jih živi v Sloveniji vrsto let - "od dole" - pa ne znajo niti pogovorno slovensko, kaj šele da bi kaj napisali. Sicer pa so ženske 60 % nepismene. Tukaj se naj izobrazba začne in ne da jim v naše šole uvajamo potuho v materinščini, ki bi jo že morali obvladati.
V kratkem, bomo imeli obvezni predmet in ne izbirni - balkanske jezike - v naših šolah. Zato, da se bomo lahko mi pritepencem prilagajali. Lakajska drža.
Vzorec: pride en in se zaposli. Privleče še družino in pol vasi (ker so vsi tako navezani na vse "od dole"). Ne vem zakaj sploh lazijo od doma, če ne morejo živeti brez vsaj 30 sorodnikov. Aja, sociala, denar, transferji, dokladi, zdravniki, stanovanja, šole.... IndijaKoromandija!
V kaj se spreminja Slovenija?
baubau
v babilon,seveda...najbrž bodo izumili zdaj še hercegovščino...
irena
Ali ni bolj čudno to, da do zdaj tega izbirnega predmeta ni bilo? Predvidevam da zato, ker so rekli, da se itak razumemo. No, pa že nekaj časa ni več tako.
omega
Bosanskega jezika sploh ni, kot tudi ni bosanskega naroda. To je srbski, če je komu ljubše hrvaški jezik, s precej več turcizmov kot so v srbskem ali hrvaškem jeziku. V času zgodnje FLRJ, kasneje preimenovane v SFRJ je veljalo, da je v državi: 6 republik, 5 narodov, 4 jeziki, 3 vere, 2 pisavi in 1 KPY, kasneje preimenovana v ZKJ. Med 5 narodi ni bilo bosanskega temveč poleg tamkajšnjih Srbov in Hrvatov še "neopredeljeni muslimani". Prav tako med 4 jeziki ni bilo bosanskega temveč srbski, hrvatski, slovenski in makedonski. Glede priznavanja narodov in jezikov je bilo takrtno stanje najbolj pravilno. verska pripadnost islamu še ni tehten vzrok za priznavanje posebne narodnosti. Npr v Nemčiji so tako katoličani kot protestanti enako Nemci. V Švici so celo vsi 4 konstitutivni narodi versko razdeljeni med katolike in protestante, kar pa ne pomeni 8 narodov. Ena največjih napak Tita je bila, ko so srbsko oz hrvaško govorečim muslimanom začeli priznavati posebno narodnost in jih pričeli pisati z veliko začetnico Musliman, kasneje so se preimenovali v t i Bošnjake. To pa vodi v nadaljnje spore, saj je po takšni logiki v srbskem in črnogorskem delu Sandžaka večina prebivalcev muslimanov, ali so torej tudi oni Bošnjaki?! Bosna sploh ne bi smela biti država temveč večji del sestavni del Srbije, manjši del pa sestavni del Hrvaške. Seveda bi morali v obeh državah muslimanom zagotovti svobodno versko opredeljevanje in enakopravnost z večinsko pravoslavno oz katoliško vero.
Jože Kurinčič
Končno! Prav je, da imajo Bosanci, ki živijo med nami, možnost, da gojijo svoj jezik in kulturo. Obvezni izbirni predmet je prav primerna oblika. In če imajo naši otroci pri OIP možnost učiti se 23 drugih jezikov, zakaj se ne bi mogli v OŠ otroci Bosancev učiti svojega maternega jezika. To je ne samo stvar prijaznosti, ampak tudi pravičnosti, stvar naravnega prava.
Verjetno pa je pomembno, da je pouk zasnovan po kontrastivni metodi, tako da pri pouku bosanščino neprestano primerjajo s slovenščino, da se učenci naučijo prehajati iz jezika v jezik, da potem res obvladajo oba, da ne mešajo enega z drugim, kot se, žal, sedaj zelo pogosto dogaja. Naš sosed govori po bosansko, vmes kako slovensko besedo, pa že misli, da govori slovensko, a ne zna dobro ne slovensko ne bosansko.
Iz nekaterih odzivov komentatorjev in tudi avtorja članka na to odločitev ministrstva se čuti strah za slovensko samobitnost. A te ne ogrožajo bolj izobraženi priseljenci oz. ljudje, ki poznajo svoj materni jezik, ampak bolj ljudje brez vsakršne identitete, ljudje, ki
govorijo neko čudno jezikovno mešanico.
Popolnoma jasno nam je, da se otroci slovenskih zdomcev učijo slovensko, ko pa gre za Bosance v Sloveniji, imajo nekateri pa čisto druga merila!
Morda bi bilo bolj prav uporabljati izraz bošnjaški jezik, ne bosanski. Izraz bošnjaški se je nekoč že uporabljal. O tem, ali govorijo Bosanci poseben jezik pa vedo najbolje oni sami.
trebor
Podpiranje lenobe, saj gre za soroden jezik Slovenščini - dovolj je da bereš njihove časopise in gledaš njohovo TV, pa boš ga znal, namesto da se mularija izobiba rednemu predmetniku, to je težko sprenevedanje in politična demagogija tranzicijske levice.
Thor
Ali je slovenski jezik že izbirni predmet v bosanskih šolah?
Tovrstno opismenjevanje bi bilo koristno, če ne celo nujno, za potomce "slovencev", ki so prijavljeni v Sloveniji, pri nas cuzajo socialne transfere, živijo pa v Bosni.
Tako bi se naučili, kako pravilno izpolniti vlogo na CSD, vlogo za neprofitno stanovanje ..., ko pride čas za to.
januar12
Čez par let bo pa še arabščina kot obvezni izbirni predmet, seveda če nam bo še vladala svoboda in Fajonka.
Neva
Prvič slišim za bosanski jezik. Prisežem.
rasputin
Jugoslavijo smo zapustili tudi zaradi najave skupnih izobraževalnih jeder, ki smo jih razumeli kot grožnjo naši narodni identiteti. Zdaj sicer imamo svojo državo, ki je tedaj nismo imeli, če imamo tudi zagotovilo, da se bomo kot narod ohranili, pa je vprašanje. Pravzaprav ni vprašanje: tega zagotovila nimamo. Bolj je umestno vprašanje, ali se želimo ohraniti kot narod ali nam je morda vseeno. Odgovor na to vprašanje najbrž ni več tako enoten in enoznačen, kot je bil v času osamosvajanja. Mnogim nacionalna država ni več pomembna in jim je dovolj država državljanov. Tudi Bruselj vodi politiko, ki sledi tej viziji, zlasti zahodna Evropa pa je jo bolj ali manj v celoti podpira, vsaj njen politični razred. Kaj mislijo ljudje, pa je veliko vprašanje, kajti misliti drugače kot misli politika, je postalo politično nekorektno - je postalo tabu.
Friderik
Za bosanski jezik prvič slišim. Je srbski in hrvaški, a bosanski? V čem pa naj bi se ta razlikoval od srbskega ali hrvaškega? Pa še do leta 90 je bila srbohrvaščina enoten jezik. A zdaj je že vsak dialekt poseben jezik.
Japajade
Potem je pa čas, da si malo razširiš obzorje. Bosanščina je uradni jezik 3 milijonom ljudi, večim kot slovenščina. Znotraj vsakega jezika so še narečja, bosanščina ni narečje. Poglej Wikipedijo na primer. Imamo tudi sodne tolmače za hrvaški, srbski, bosanski, makedonski itd jezik.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.