Borci ISIS-a prihajajo v Evropo na migrantskih čolnih preko Sredozemlja
Embed from Getty Images
Odkar na našem pragu ni tisočev migrantov (se pa posamezni med njimi utapljajo v Kolpi) in v evropskih mestih ne poka od terorističnih napadov, smo na migrantsko situacijo in teroristično nevarnost skorajda pozabili.
Nič napačnega, a slednje še ne pomeni, da je Evropa rešena teh dveh velikih izzivov.
Prav na to je na rimski konferenci o migracijah in varnosti opozoril italijanski zunanji minister Angelino Alfano ter posvaril pred realno nevarnostjo teroristov ISIS-a na migrantskih čolnih na poti v Evropo.
Interpol pa je pred dnevi opozoril, da je lani poleti na Siciliji pristalo 50 domnevnih borcev ISIS-a.
"V našem interesu je premagati poslovni model trgovcev z ljudmi, katerih dobiček se uporablja za financiranje organiziranega kriminala in terorizma, za kar imamo tudi dokaze, je na konferenci o migracijah in varnosti v Rimu, na kateri so se srečali predstavniki 13 evropskih in afriških držav, dejal italijanski zunanji minister Angelino Alfano.
V Italiji sta migracije in terorizem pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami pomembni temi. Navsezadnje je v državo preko morja v minulih štirih letih prišlo 600.000 ljudi.
Debata je na mestu, saj se pojavljajo realni strahovi, da se bodo bojevniki islamske države po porazu kalifata v Siriji in Iraku skušali pretihotapiti v Evropo z namenom maščevanja v obliki izvajanja terorističnih napadov.
Pred tednom dni je Frontex, evropska agencija za mejno in obalno stražo, začela izvajati novo misijo Themis, ki poleg reševalnih akcij na morju ukvarja z odkrivanjem kriminalcev in potencialnih teroristov. Ljudi, rešene na morju, obravnava kot potencialno grožnjo.
"Moramo biti bolje opremljeni za preprečevanje kriminalnih kriminalnih družb, ki želijo nezaznano priti v EU. To je ključno za notranjo varnost Evropske unije," je dejal Fabrice Leggeri, direktor Frontexa.
A naloga je vsej prej kot lahka. Ob 600 tisočih migrantih, ki so pripluli v Italijo, je bilo zaradi sumov na teroristične dejavnosti ali simpatiziranje z džihadisti zavrnjena le peščica prišlekov.
Od leta 2015 je Italija izgnala 243 ljudi, osumljenih verskega ekstremizma, vključno z imami, in jih vračala v njihove države. V tem letu so jih izgnali šest, nazadnje 41-letnega Tunizijca - preprodajalca drog, ki je zaradi tega pristal v zaporu. Tam je skušal radikalizirati svojega zaporniškega kolega ter ga po izpustitvi pahniti v naročje džihadizma.
Pred nevarnostjo prihoda potencialnih teroristov preko morja opozarja tudi Interpol. V nedavnem poročilu so tako navedli, da je med julijem in oktobrom lanskega leta na italijanskem otoku Sicilija pristalo 50 Tunizijcev, osumljenih, da so bojevniki Islamske države, poroča International Business times.
Poročilo so predali italijanskim oblastem, ki pa so ga sprejele s skepso. "Ni dokazov, ki bi podpirali trditev, da je na obale Italije prispelo 50 tujih borcev iz ISIL-a, ki so pripravljeni izvajati napade," je izjavil uradnik z italijanskega ministrstva za notranje zadeve.
Tesno sodelovanje med Tunizijo in Italijo je italijanskim oblastem omogočilo identificirati "majhno število" Tunizijcev, ki so simpatizirali z ekstremističnimi idejami. Te so vrnili nazaj v domovino, je še dodal.
Prav tako niso vsi strokovnjaki prepričani, da se borci ISIS-a podajajo na nevarno pot preko Sredozemlja.
"Teroristi nikdar ne prihajajo s čolni," ocenjuje Andrea Margelletti, predsednik italijanskega Centra za mednarodne študije in svetovalec italijanskega ministrstva za obrambo.
"Nobena resna teroristična organizacija bi tvegala in poslala svoje izurjene ljudi na nevaren čoln, ki se lahko ob prvem večjem valu prevrne. Islamska država bi uporabila zanesljiva in zasebna plovila, s katerimi bi zagotovili varen prihod v Italijo."
Podobna izkušnja iz Slovenije, ko so naši obrambni strokovnjaki v medijih trdili, da med migranti na naših mejah ni teroristov, je pokazala, da ti nimajo vedno prav in da ISIS ne izbira sredstev, tudi tveganjih, za izpolnitev svojih ciljev.
Odkar na našem pragu ni tisočev migrantov (se pa posamezni med njimi utapljajo v Kolpi) in v evropskih mestih ne poka od terorističnih napadov, smo na migrantsko situacijo in teroristično nevarnost skorajda pozabili.
Nič napačnega, a slednje še ne pomeni, da je Evropa rešena teh dveh velikih izzivov.
Prav na to je na rimski konferenci o migracijah in varnosti opozoril italijanski zunanji minister Angelino Alfano ter posvaril pred realno nevarnostjo teroristov ISIS-a na migrantskih čolnih na poti v Evropo.
Interpol pa je pred dnevi opozoril, da je lani poleti na Siciliji pristalo 50 domnevnih borcev ISIS-a.
"V našem interesu je premagati poslovni model trgovcev z ljudmi, katerih dobiček se uporablja za financiranje organiziranega kriminala in terorizma, za kar imamo tudi dokaze, je na konferenci o migracijah in varnosti v Rimu, na kateri so se srečali predstavniki 13 evropskih in afriških držav, dejal italijanski zunanji minister Angelino Alfano.
V Italiji sta migracije in terorizem pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami pomembni temi. Navsezadnje je v državo preko morja v minulih štirih letih prišlo 600.000 ljudi.
Debata je na mestu, saj se pojavljajo realni strahovi, da se bodo bojevniki islamske države po porazu kalifata v Siriji in Iraku skušali pretihotapiti v Evropo z namenom maščevanja v obliki izvajanja terorističnih napadov.
Pred tednom dni je Frontex, evropska agencija za mejno in obalno stražo, začela izvajati novo misijo Themis, ki poleg reševalnih akcij na morju ukvarja z odkrivanjem kriminalcev in potencialnih teroristov. Ljudi, rešene na morju, obravnava kot potencialno grožnjo.
"Moramo biti bolje opremljeni za preprečevanje kriminalnih kriminalnih družb, ki želijo nezaznano priti v EU. To je ključno za notranjo varnost Evropske unije," je dejal Fabrice Leggeri, direktor Frontexa.
Od leta 2015 Italija pregnala 243 verskih ekstremistov
A naloga je vsej prej kot lahka. Ob 600 tisočih migrantih, ki so pripluli v Italijo, je bilo zaradi sumov na teroristične dejavnosti ali simpatiziranje z džihadisti zavrnjena le peščica prišlekov.
Od leta 2015 je Italija izgnala 243 ljudi, osumljenih verskega ekstremizma, vključno z imami, in jih vračala v njihove države. V tem letu so jih izgnali šest, nazadnje 41-letnega Tunizijca - preprodajalca drog, ki je zaradi tega pristal v zaporu. Tam je skušal radikalizirati svojega zaporniškega kolega ter ga po izpustitvi pahniti v naročje džihadizma.
Skeptiki: lslamska država bi poiskala bolj zanesljiva plovila
Pred nevarnostjo prihoda potencialnih teroristov preko morja opozarja tudi Interpol. V nedavnem poročilu so tako navedli, da je med julijem in oktobrom lanskega leta na italijanskem otoku Sicilija pristalo 50 Tunizijcev, osumljenih, da so bojevniki Islamske države, poroča International Business times.
Poročilo so predali italijanskim oblastem, ki pa so ga sprejele s skepso. "Ni dokazov, ki bi podpirali trditev, da je na obale Italije prispelo 50 tujih borcev iz ISIL-a, ki so pripravljeni izvajati napade," je izjavil uradnik z italijanskega ministrstva za notranje zadeve.
Tesno sodelovanje med Tunizijo in Italijo je italijanskim oblastem omogočilo identificirati "majhno število" Tunizijcev, ki so simpatizirali z ekstremističnimi idejami. Te so vrnili nazaj v domovino, je še dodal.
Prav tako niso vsi strokovnjaki prepričani, da se borci ISIS-a podajajo na nevarno pot preko Sredozemlja.
"Teroristi nikdar ne prihajajo s čolni," ocenjuje Andrea Margelletti, predsednik italijanskega Centra za mednarodne študije in svetovalec italijanskega ministrstva za obrambo.
"Nobena resna teroristična organizacija bi tvegala in poslala svoje izurjene ljudi na nevaren čoln, ki se lahko ob prvem večjem valu prevrne. Islamska država bi uporabila zanesljiva in zasebna plovila, s katerimi bi zagotovili varen prihod v Italijo."
Podobna izkušnja iz Slovenije, ko so naši obrambni strokovnjaki v medijih trdili, da med migranti na naših mejah ni teroristov, je pokazala, da ti nimajo vedno prav in da ISIS ne izbira sredstev, tudi tveganjih, za izpolnitev svojih ciljev.
Zadnje objave
Razlika med izobraževanjem in usposabljanjem
30. 7. 2026 ob 6:00
V združenju Srebrna nit opozarjajo na poletno vročino in skrb za starejše
29. 7. 2026 ob 21:26
Trgovcev nova evropska uredba o označevanju medu še ne gane preveč
29. 7. 2026 ob 20:15
Kovid je bil verjetno narejen umetno – zakaj WHO trdi drugače?
29. 7. 2026 ob 19:29
Ministrstvo se na očitke sobodajalcev še ni odzvalo
29. 7. 2026 ob 18:41
Jankovićeve sežigalnice očitno ne bi drago plačali le z zdravjem
29. 7. 2026 ob 16:49
Ekskluzivno za naročnike
Razlika med izobraževanjem in usposabljanjem
30. 7. 2026 ob 6:00
Pogovor s člani dijaškega podjetja Eneruji
29. 7. 2026 ob 12:00
Besede
29. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUL
30
Višarski dnevi mladih 2026
08:00 - 20:00
JUL
30
JUL
31
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
01
Razstava »Tunelski vid«
15:00 - 23:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.