Velik padec števila nedeljnikov, porok in krstov med epidemijo kaže, da so njegovi vzroki globlji. Sociolog Ivan Albreht (77) pravi, da je covid te procese poglobil, ne pa povzročil. Na celjski škofiji pa omenjajo, da se je cerkveni prostor izčistil.
V obdobju pandemije so številke nedeljnikov, podeljenih zakramentov in podobne drastično upadle, kot kaže pa se v večini tudi leta 2021, ko so bile koronske omejitve že nekoliko milejše, niso začele zares vračati proti nekdanjim.
Vzroki
Zakaj je tako? Bi lahko ali pa bi morala Cerkev kaj storiti drugače, da bi bili drugačni tudi trendi? Smo o epidemičnem obdobju že opravili zadostno refleksijo? Z vprašanji smo se obrnili na laike in duhovnike.
Publicist, zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver (44) najprej odgovarja, da se je ob izbruhu pandemije, ko je bil sicer na študijski izmenjavi v Nemčiji, hitro prilagodil novi resničnosti zaprtih cerkva in spletnih bogoslužij, hkrati pa se kasneje hitro integriral v obnovljeno bogoslužno življenje v živo – v Nemčiji je, kot pravi, sicer oviro predstavljalo tudi dosledno upoštevanje prijav k maši. Nasploh pa se mu zdi, »da se ni uresničil ›črni scenarij‹ /…/, po katerem bi ljudje še mesece, celo leta živeli v pretiranem strahu pred okužbo in se izmikali javnemu življenju.«
Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj … Vsem pa je dostopen prvi članek na zgornjo temo: Letno poročilo Katoliške cerkve: poroke navzdol, pogrebi navzgor
Za ogled članka se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
