Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

Poleg tega pa so z odpiranjem bazenov, kar nam prodajajo kot največje tehnološko čudo, produciranjem sfabriciranih posnetkov o obiskih na Koroškem, ki jih ni bilo, in odkritim laganjem, da v svojih vrstah nimajo političnih prestopnikov, čeprav jih v resnici kar mrgoli, odprli sezono najbolj primitivnega političnega populizma, kar si ga lahko zamislimo. Del tega je tudi nenehno objavljanje raznoraznih anket, ki naj bi merile politični utrip in sporočale, koga bi volivke in volivci volili, če bi bile danes volitve.

Ustvarjanje javnega mnenja

Politične ankete seveda niso neka slovenska posebnost, objavljajo jih povsod po svetu; bolj ali manj natančno odsevajo aktualen politični utrip. Pri nas imamo problem, ker tovrstne ankete nimajo funkcije merjenja javnega mnenja, ampak bolj vlogo ustvarjanja le-tega. Stopnja politične kulture je pri nas, zaradi kratke zgodovine parlamentarizma in nikoli docela razvite strankarske demokracije, na splošno zelo nizka. Dobršen del volilnega telesa tako volitve razume kot tekmovanje v popularnosti, ali če hočete še bolj brutalno, glasovanje za favorita v resničnostnem šovu tipa Kmetija. Preprosto bi radi bili na strani zmagovalcev oziroma vsaj tokrat v življenju na pravi strani srečnega kovanca.

Grški košarkarski trener nam je nekoč dejal, da imamo Slovenci zelo radi košarko, razumemo pa je ne povsem. Ko naša ekipa vodi za 15, 20 točk, še vedno cela dvorana zahteva hitro, brezglavo igro, čeprav je takrat seveda bolj pametno stopiti na zavoro in zaigrati bolj umirjeno, preudarno. Podobno je tudi s politiko. Slovenci je načeloma ne maramo, ker nas sili v sprejemanje odločitev, ki jih nismo sposobni in so neprijetne, razumemo pa jo bolj malo ali skoraj nič.

Zato pač gledamo, beremo, poslušamo politične ankete in se na podlagi njih odločamo, koga bomo volili. Če nam ankete sporočajo, da nekdo premočno vodi, glasujemo zanj, ker je to varno in ker se lahko potem trkamo po prsih, da smo bili na zmagovalni strani. To v veliki meri pojasni fenomen strank novih obrazov za nove volitve, ki na volitvah dobijo rekordno podporo, že pol leta kasneje pa ne najdeš skoraj nikogar več, ki bi zanje glasoval. Če ankete kažejo, da bo nekdo presegel volilni prag, mu namenimo svoj glas; če kažejo, da mu to ne bo uspelo, pa ne.

Gledamo, beremo, poslušamo politične ankete in se na podlagi njih odločamo, koga bomo volili.

Anketarji in naročniki

Anketarji seveda vse to zelo dobro vedo. Poleg tega so odvisni od naročnikov, ki tovrstne ankete naročajo in seveda plačujejo. Nihče ne bo rad plačeval za ankete, ki mu kažejo slabo oziroma po njegovem mnenju niso verodostojne. Lahko si mislite, da je politika, ki svoj volilni rezultat podcenjuje, veliko težje najti kot takega, ki tak rezultat precenjuje. Zato anketarji pač manipulirajo z vzorci, vprašanji in rezultati, ker si tako služijo kruh. Tako rekoč istočasno izvedene ankete, pač glede na to, kdo jih dela – oziroma bolj pravilno, kdo jih plačuje – zato prinesejo diametralno nasprotne rezultate.

Edina prava anketa so slej ko prej volitve same. Spraševati ljudi sredi poletnega počitniškega avgusta, koga bi volili na volitvah, ki bodo v najboljšem primeru čez sedem, osem mesecev, je podobno, kot če bi spraševali, kdo je favorit na olimpijskih igrah v Los Angelesu, ki bodo čez tri leta. Jasno je, da je v Sloveniji politični prostor dolgoročno precej trdno razdeljen, da ne rečemo zabetoniran. Volilno telo je vsaj v razmerju 60 : 40 v korist tranzicijske levice oziroma antijanševske politike. Visoka volilna udeležba je zato v prid Golobu in kompaniji, nižja pa v prid Janše, ker ima desnica tradicionalno bolj disciplinirano volilno telo. Ta hip je to povsem dovolj.

(D213, 39)