Fokus: Gre za slabo pripravljen zakon, brez trdnih strokovnih podlag

V stranki Fokus Marka Lotriča nasprotujejo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon po mnenju stranke ogroža spoštovanje človeškega življenja, povečuje tveganja za najranljivejše skupine in dodatno obremenjuje zdravstveni sistem ter njegovo osebje. V stranki so prepričani, da bi morala država najprej sistemsko zagotoviti dostopno in kakovostno paliativno ter dolgotrajno oskrbo po vsej državi – šele nato bi bila mogoča odgovorna razprava o vprašanjih konca življenja.

»Zakonu nasprotujemo, ker globoko posega v temeljne civilizacijske standarde spoštovanja človeškega življenja. Gre za slabo pripravljen zakon, brez trdnih strokovnih podlag, kar jasno potrjuje nasprotovanje vseh ključnih zdravniških organizacij, medicinske fakultete in večine slovenskih zdravnikov,« je dejal predsednik stranke Marko Lotrič in opozoril, da bi lahko bolniki – zaradi množičnih ugovorov vesti – v najtežjih trenutkih ostali brez zdravnika, ki mu zaupajo. Po njegovi oceni zakon obenem prinaša nova pravna tveganja za zdravstveno osebje, ki je že danes na robu zmogljivosti.

V stranki Fokus poudarjajo, da bi dodatni pravni in etični pritiski na zdravnike ter drugo zdravstveno osebje otežili njihovo delo in lahko negativno vplivali na pripravljenost za opravljanje najzahtevnejših nalog, zlasti pri oskrbi hudo bolnih in umirajočih. Posebej problematično pa se stranki zdi stanje na področju paliativne in dolgotrajne oskrbe. »Slovenija nima urejene paliativne in dolgotrajne oskrbe. Ljudje v stiski nimajo zagotovljene podpore, ki bi jim omogočila resnično izbiro. Imamo le eno hišo hospica, ki preživi skoraj z donacijami, zato odpiranje razprav o tako skrajnih ukrepih ni odgovorno, ampak neetično,« je dejal Lotrič. V stranki zato menijo, da bi morala država najprej sistemsko zagotoviti dostopno in kakovostno paliativno ter dolgotrajno oskrbo po vsej državi – šele nato bi bila sploh mogoča odgovorna razprava o vprašanjih konca življenja.

V stranki izpostavljajo tudi konflikt interesov države

V stranki tudi menijo, da bi bili ob morebitni uveljavitvi zakona najbolj izpostavljeni tisti, ki so že danes v najtežjem položaju: starejši, hudo bolni, invalidi in socialno osamljeni. »Če paliativa ni dostopna, odločitev za smrt ni izraz svobode, ampak posledica stiske. Paliativna oskrba pa lahko trpljenje učinkovito lajša, brez poseganja v življenje,« je poudaril Lotrič, sicer tudi predsednik Državnega sveta. Kot dodatno težavo v stranki izpostavljajo konflikt interesov države, ki je hkrati plačnik zdravstvenih storitev in pokojnin, zato so v stranki prepričani, da ne bi smela prevzemati tudi vloge izvajalca pomoči pri končanju življenja.

V stranki še poudarjajo, da sodobna paliativna oskrba že danes omogoča učinkovito lajšanje trpljenja, vključno z uveljavljenimi medicinskimi pristopi, ki bolniku zagotavljajo miren in neboleč konec življenja brez namernega posega v njegovo trajanje. »Vsako človeško življenje je neodtujljivo in nedotakljivo vse do naravne smrti. Zato bomo na referendumu glasovali proti – za življenje, dostojanstvo in zaščito najranljivejših,« je še dejal Lotrič.

Ankete kažejo, da je več kot polovica vprašanih za uveljavitev zakona 

Referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se bo sodeč po anketi Ninamedie (Dnevnik) udeležilo 61,7 odstotka anketiranih. Zakon bi podprlo 54,3 odstotka vprašanih, 30,6 odstotka vprašanih pa zakonu nasprotuje. 18,6 odstotka jih je bilo še neodločenih, nekaj manj kot 20 odstotkov anketiranih pa se referenduma ne bo udeležilo.

Po anketi Mediane (TVS) se bo referenduma udeležilo 34 odstotkov vprašanih – 59,9 odstotka vprašanih bi zakon podprlo, 28,6 odstotka pa bi glasovalo proti. Da verjetno ne bodo šli na referendum, je napovedalo skoraj 26 odstotkov anketirancev.

Pri obeh anketah, ki sta bili opravljeni prejšnji teden, je sodelovalo ca. 700 anketirancev.

Konec oktobra je »utrip družbe« meril tudi Raziskovalni center IJEK. Po njihovih meritvah bi na referendumu 'za' glasovalo 56,3 odstotka vprašanih, 'proti' bi glasovalo 27,5 odstotka vprašanih. Glede na njihovo meritev naj bi se referenduma udeležilo preko 80 odstotkov volivcev – vendar so opozorili, da je to glede na udeležbo na zadnjih referendumih malo verjetno. V merjenju utripa je sodelovalo 815 anketirancev.