Analitiki: vodstveni potencial imata Kovšca in Golob, ne pa tudi Zorčič in Podobnik

Bolj kot se bližajo volitve, bolj brbota na politični sceni, predvsem tisti zunajparlamentarni. Nastal je že šopek novih političnih strank, druge se povezujejo v predvolilno koalicijo, na pojav kakšne pa še čakamo.

Mi smo izkoristili priložnost in ob boku redne mesečne ankete o uspešnosti delovanja slovenskih politikov sodelujoče poznavalce politike povprašali še o zmožnostih novih, oziroma napovedujočih se političnih opcijah ter o voditeljskih sposobnostih ljudi, ki bi se lahko znašli na njihovem čelu. 

 Sodelujoči analitiki poudarjajo, da je slednje še kako pomembno, saj se bodo naslednje volitve, oziroma potencialne povolilne koalicije, ki bodo zmožne sestaviti naslednjo vlado, odločale na spodnji meji vstopa v parlament. Povedano drugače, komu se bo uspelo prebiti in komu ne, bo velikega pomena za to, kdo bo vodil Slovenijo v prihodnjem mandatu. 



Oziroma z besedami profesorja politologije s FDV, dr. Mira Hačka: "Menim, da bo politična razmerja po parlamentarnih volitvah 2022 odločilo predvsem to, katere od danes zunajpralemntarnih strank bodo uspele prepričati dovolj volivcev, da bodo prestopila parlamentarni prag. To še posebej velja za projekt Povežimo Slovenijo in pa za Mojo deželo Alendandre Pivec, hkrati pa bo pomembno tudi, kdo od dosedanjih parlamentarnih strank ne bi več uspel zbrati 4% podpore - to gotovo velja za SMC (ki bo sicer del projekta Povežimo Slovenijo), zelo verjetno pa tudi za DeSUS in SNS."

Sodelujoči poznavalci politike sicer največ možnosti za dober rezultat pripisujejo potencialni novi stranki levo od sredine, kar je najbrž posledica presoje o vsebinski revščini aktualne izbire v tem delu političnega spektra. Štirje sodelujoči analitiki menijo, da ima takšna stranka potencial preko 10 %, pet jih meni, da med 5 in 10 odstotki, štirje pa, da bodo prestopili parlamentarni prag. Nihče od analitikov sicer ne pričakuje, da bi se nova stranka levo od sredine potegovala za relativno volilno zmago.

Takoj nato ima v njihovih očeh potencial projekt Povežimo Slovenijo; zgolj 2 sodelujoča analitika menita, da ta nima potenciala preseči parlamentarnega praga, trije jih vidijo tik nad, sedem jim pripisuje doseg med petimi in desetimi odstotki, eden pa, da bodo presegli desetino volilnih glasov.



N tretjem mestu je že Resni.ca Zorana Stevanovića, a že osem sodelujočih analitikov meni, da njen domet ne seže v parlamentarne klopi. Enako velja za Mojo deželo Aleksandre Pivec. Devet analitikov tako meni za Pirate, ki sicer javnomnenjsko dobro kotirajo, prav vsi analitiki pa nobenih možnosti ne pripisujejo Dobri državi in stranki Z.Dej Jureta Lebna.

"Povežimo Slovenijo ima potencial kot tudi stranka Aleksandre Pivec Prva zaradi povezovanja različnih deležnikov med seboj, vendar kot sem že omenil, morajo bolj jasno definirati cilj oziroma program," meni novinar Radia Ognjišče Alen Salihović. Kot ugotavlja, Pivčeva sicer dela na terenu, vendar ni povsem jasno, kdo so volivci; ali ti prehajajo iz enega bazena v drug, torej morebiti tudi od Povežimo k njej in obratno.

Glede Piratov in Resnice pa je po njegovem vse odvisno od medijev. "Če bodo tako, kot so bili ob prejšnjih volitvah pri strankah Levice, LMŠ pa tudi pri Jankovičevi Pozitivni Sloveniji, ko so slednje favorizirali dlje časa ter jim dali izjemno podporo, potem lahko pride v parlament vse, kar si bodo zaželeli – tudi skrajnosti, kot smo jih videli na volitvah v Gradcu."

Izkušeni nekdanji politik, ekonomist, dr. Matej Lahovnik, pravi takole: "Potencial morebitne nove stranke na levici je povsem odvisen od tega ali bodo dominantni mediji podprli projekt vsaj približno tako zagreto kot so PRovsko podpirali projekt Liste Zorana Jankovića, SMC in nazadnje LMŠ. Brez močne podpore levici zelo naklonjenih medijev noben nov obraz in stranka na levi nima možnosti za preboj v DZ. Skratka možnosti nove leve stranke so odvisne od tega ali bodo strategi na levi s podporo medijev poskusili reciklirati Kul ali pa bodo raje poskusili z novim projektom."

Nič kaj drugače zadev ne vidi urednik tednika Domovina, Tino Mamić: "Veliko je odvisno od tega, na katerega konja bo stavil Milan Kučan. Verjetno se bo oglasil in če mu bodo rdeči mediji sledili, lahko to povsem novi stranki brez vsebine in programa v nekaj tednih prinese tudi 15 odstotkov. A to pomeni tudi nekaj manj volilcev za Kul."

Bloger Sašo Ornik meni, da bo zanimivo opazovati več strank, ki se gibljejo nekje v bližini parlamentarnega praga, saj lahko prav te stranke s svojim uspehom ali neuspehom odločijo, kdo bo po volitvah sestavljal vladajočo koalicijo. "Pojemajoče protestniško gibanje že kaže, da Resni.ca nima več večjega dosega, saj so njihovi podporniki, oziroma nasprotniki vladnih ukrepov proti Covid-19 vedno manj motivirani. Naša dežela Aleksandre Pivec ima potencial, vendar pa je soočena s skoraj popolno medijsko blokado."

Kdo so voditelji, ki bi te stranke lahko naredili velike

Še bolj bistveno vprašanje od potenciala ali dometa novih, oziroma nastajajočih strankarskih formacij je, kdo bi jih lahko popeljal do zvezd.

Povprašali smo jih o voditeljskem potencialu nekaterih imen, ki krožijo. Od ponujenih analitiki najvišji potencial pripisujejo podpredsedniku Konkretno, Alojzu Kovšci. Sedem sodelujočih meni, da ima Kovšca velik potencial, eden ga ocenjuje za srednjega, pet pa za malega.

Če bi upoštevali zgolj "srednji" (6) in "velik" (4) potencial, bi ga prehitel zdaj že bivši direktor GEN-I-ja, Robert Golob, ki se sicer spogleduje z vrnitvijo v politiko, a končne še ni rekel.

Analitiki soliden voditeljski potencial pripisujejo tudi uspešnemu županu Kočevja, ki prav tako išče formacijo za naskok na nacionalno raven, Vladimirju Prebiliču (7 srednji, 2 visok), pa tudi predsedniku Računskega sodišča Tomažu Veselu, pri katerem pa so bolj razdvojeni (4 majhen, 9 srednji).

Najmanj voditeljskega potenciala sodelujoči vidijo pri Igorju Zorčiču (11 majhen), Juretu Lebnu in Marjanu Podobniku (10 majhen).

"Voditeljski potencial liderjev morebitnih novih strank in njihov domet na prihajajočih volitvah sta predvsem odvisna od kapitalsko medijske podpore in od medijsko pogojene percepcije volivcev glede obstoječih političnih strank," pravi voditelj Faktorja na TV3, Aljuš Pertinač. Poudarja, da Če se bo aktualni trend neopredeljenosti in nizke napovedi volilne udeležbe nadaljeval, bodo delnice morebitnih novih antijanša strank rasle, delnice obstoječih oziroma že načrtovanih političnih projektov pa padale.

"Le politični težkokategornik bi zdaj še lahko iz nič ustvaril močno politično stranko in jo popeljal do boljšega rezultata in nič ne kaže, da se nam kaj takšnega obeta," je bolj skeptičen Sašo Ornik.

Bojan Požar pa poudarja, da bo prišel čas, verjetno dva ali tri mesece pred volitvami, ko bo Aleksandra Pivec morala še enkrat temeljito premisliti ter pretehtati svojo dandanašnjo oceno, da gre na volitve čisto sama. "Saj se bo takrat zelo verjetno pokazalo, da je politično bistveno bolj modro, če se tudi ona pridruži kakšni širši koaliciji. Ker potem bo - tudi ona, ne samo "njena dežela", v pametno izbranem volilnem okraju - zanesljivo prišla v parlament."