Ameriške predsedniške volitve: kdo je strup in kdo pištola?

Večina ameriških predvolitev je bila ob tem času odločenih. Če ne prej, sta bila kandidata znana ob koncu marca ali v aprilu. Tokrat se – sploh na republikanski strani – pravi boj šele začenja. Potekal pa ne bo ob glasovalnih skrinjicah, temveč v zakulisju. Donald Trump ima sicer neulovljivo prednost, a kot vse kaže mu bo do nominacije zmanjkalo nekaj deset glasov.

Tik pred ciljno črto

Za nominacijo na glavnih volitvah so republikanski kandidati v lovu za magično številko 1237. Ta pomeni absolutno večino vseh delegatskih glasov, ki so na voljo na predvolitvah. Trump je v krepkem vodstvu, s 60 % glasov je v New Yorku osvojil skoraj vse od 95 delegatov, ki so tam na razpolago. Za prste ene roke mu jih je odtegnil John Kasich, podpora trenutno najbližjemu zasledovalcu Tedu Cruzu pa je bila tako nizka (14%), da ni dobil niti enega delegatskega glasu.

Razen Trumpa nihče ne more zbrati večine. Cruzu ne bi pomagala niti 100 % zmaga v vseh preostalih zveznih državah. Po večini projekcij pa se bo milijarder zelo približal številki 1237, a je zelo verjetno ne bo presegel. Zmanjkalo mu bo med 10 in 30 glasov.

Na konvenciji republikanske stranke – ta bo sredi julija v Clevelandu – se tako ne obeta boj, ampak mesarsko klanje. Delegati, ki si jih je kandidat zagotovil na predvolitvah, so dolžni glasovati zanj. A le v prvem glasovanju.

Dramatično dogajanje v mestu rokenrola

Na konvenciji republikanske stranke – ta bo sredi julija v Clevelandu – se tako ne obeta boj, ampak mesarsko klanje. Delegati, ki si jih je kandidat zagotovil na predvolitvah, so dolžni glasovati zanj. A le v prvem glasovanju. Najzanimivejši del ameriške predvolilne tekme se bo začel, če Trump (ali katerikoli drug kandidat) v prvem poskusu ne bo imel večine. V nadaljnjih glasovanjih so delegati razbremenjeni svojih prejšnjih obvez in lahko glasujejo po vesti. To pomeni, da lahko teoretično zmaga kdorkoli od treh, ki so še v igri.

Ni čudno, da Donald Trump vse bolj opozarja na nepoštenost takšnega sistema izbire, ki ljudsko glasovanje postavlja v drugi plan. In to v državi, ki se ima za zgled demokracije.

Republikansko vodstvo se vse bolj oklepa stavka: »Better lose with Cruz!« (Bolje je izgubiti s Cruzom). Čeprav ga prezirajo in je po besedah senatorja iz Južne Karoline Lindseya Grahama izbira med Cruzom in Trumpom kot »izbira med pištolo in strupom«, je prvi vseeno bolj predvidljiv kandidat.

Upanje na Belo hišo so že izgubili, vse kar jim preostane, je boj za enotno stranko in njeno prihodnost. A pravzaprav tvegajo več, če Trumpa ne potrdijo, konec koncev ga je podprla večina članov stranke. Položaj bi takrat še bolj zapletel sam Trump, ki bi veretno poskušal z neodvisno kandidaturo, kar je na soočenjih večkrat poudaril.

Upanje na Belo hišo so republikanski voditelji že izgubili, vse kar jim preostane, je boj za enotno stranko in njeno prihodnost.

Revolucija bo še malo počakala

New York za republikance ni posebej pomembna zvezna država, saj nimajo nikakršnih možnosti, da bi novembra tu zmagal njihov kandidat. Kdorkoli že bo to, njegova protikandidatka bo z veliko verjetnostjo Hillary Clinton. Dosegla je pričakovano zmago, prvo po mesecu dni, in prednost pred Sandersom povečala.

Pristaši Sandersa sicer vztrajajo, da je zaostanek mogoče nadoknaditi, predvsem na račun strankarskih veljakov (t.i. superdelegatov), za to pa bi se moral v demokratski stranki zgoditi povsem nepričakovan upor vodstva proti samemu sebi.

Hillary Clinton bo vprašanje zmagovalca razrešila najpozneje v Kaliforniji, kjer bo 7. junija na voljo 475 delegatskih glasov. Republikance pa do tam čaka še nekaj napornih mesecev.

Kakšna ironija! Prav da bi preprečili tako dolgo in naporno kampanjo, so datum konvencije prestavili z avgusta na julij.