Aleš Primc ima talent

So ljudje, ki jim za dokaz talenta ni potrebno zapeti ali zaplesati v priljubljenem šovu Slovenija ima talent. Sodeč po prvih televizijskih nastopih od vstopa v politično tekmo bi mednje lahko prišteli tudi Aleša Primca.

Zagnanega zagovornika tradicionalnega pogleda na družino in zakonsko zvezo smo na raznih shodih v zaščito očeta, mame, otrok in po krivem obsojenega Janeza Janše sicer imeli priložnost spoznati že prej, vendar ne v političnem kontekstu.

Da je politični parket mnogo bolj spolzek od strokovnega ali civilnodružbenega, priča nedavna politična zgodovina. Zadnji trije veliki igralci, ki so s famo strokovnega ugleda in nedotakljivosti na velika vrata vstopili v državno politiko, so proti prekaljenim političnim mačkom v tej igri popolnoma pogoreli. Pa najsi gre za gospodarstvenika Jankovića ali pravnika Viranta in Cerarja.

Se lahko podobno zgodi tudi civilnodružbenemu aktivistu Primcu? Morda, a kar nekaj olajševalnih okoliščin gre njemu v prid.

To so Primčevi aduti

Najprej to, da do njega, vsaj izven krogov trde desnice, ne obstajajo (pre)velika pričakovanja družbenih elit, osrednjih medijev in javnosti. Za politika je na dolgi rok bolje, da se ga v startu nekoliko podcenjuje (če mu to ne zapira medijskih kanalov do javnosti).

Najnazornejši primer je Donald Trump, ki je podcenjevanje njegovih možnosti za predsedniško nominacijo obrnil sebi v prid tako učinkovito, da sedaj pred njim trepeta ves ameriški politični establišment. S političnega vidika sta si Trump in Primc v marsičem podobna.

Drugič, Primc vendarle ni povsem brez političnih izkušenj. Pred prestopom v civilnodružbeni aktivizem je deloval kot predsednik podmladka SKD in kasneje glavnega odbora SLS. To pomeni, da so mu vsaj osnove političnega delovanja poznane, kar ni zanemarljivo.

Tretjič, družbeno-politične okoliščine mu gredo na roko. Ljudje so razočarani in naveličani obstoječih političnih elit in prevladujočih vzorcev političnega vedenja. Slednje širom po Evropi in v Ameriki omogoča vzpon populistom ter ljudem, ki volivce prepričujejo s pristnostjo in jasnimi stališči do družbeno delikatnih tem.

In četrtič, človek mora imeti karizmo in politični talent, da zna takšne razmere obrniti v svoj prid. Po prvih nastopih se zdi, da bi Primc lahko imel oboje.

Resda pri zastopanju tradicionalnih družinskih vrednot ni izumil tople vode, saj jih na načelni ravni zagovarja že obstoječa krščansko-demokratska stranka. A dejstvo, da je NSi v želji po širitvi volilne baze ta del programa pragmatično zanemarjala, je kvečjemu problem te stranke, ne pa Aleša Primca.

Igranje na čustva je zadetek v polno

Najprej je opaziti, da je sam (pustimo ob strani špekulacije o prišepetovalcih) jasno definiral svojo ciljno publiko in v prvi plan postavil ključno temo, ki tangirane volivce skrbi in obremenjuje na čustvenem nivoju.

Resda pri zastopanju tradicionalnih družinskih vrednot v politiki ni izumil tople vode, saj jih na načelni ravni zagovarja že obstoječa krščansko-demokratska stranka. A dejstvo, da je v želji po širitvi volilne baze NSi ta del programa pragmatično zanemarjala, je kvečjemu problem te stranke, ne pa Aleša Primca.

Družinska problematika pa je ob vse hujših pritiskih homoseksualnega lobija in apologetov ideološkega liberalizma zadnja leta še kako na tnalu. In ljudje, ki v srcu čutijo, da so ogrožene njihove temeljne vrednote, od svojega izbranca pričakujejo odločen, brezkompromisen bolj v njihovo zaščito.

Ko obnemi Marcel Štefančič

Aleš Primc na pristen in prepričljiv način počne prav to. Le takšna, od politikov nepričakovana neposredna iskrenost ima moč zapreti usta tudi novinarju, kot je Marcel Štefančič iz Studia City.

Ob vprašanju ali bi prepovedal splav, je Primc voditelja (in gledalstvo) šokiral s fotografijo splavljenega otroka, čemur je sledila nekajsekundna tišina, mučna za vse zagovornike »pravic žensk, da s svojim telesom počnejo kar želijo,« vključno z izkušenim voditeljem.

Predstavljamo si kakšnega Tonina, ki bo ob tovrstnem vprašanju z zadrdranim spinom temo preusmeril na potrebo po reformi zdravstva ali kaj podobnega. S tem bi morda pridobil kakšnega sredinskega volivca, a Primc bo pobral vse tiste, ki od politikov pričakujejo jasno in brezpogojno obrambo skupnih vrednot, ne glede na družbeno delikatnost problematike. Množične migracije med neopredeljene kažejo, da je takšnih vedno več.

Vse ostalo drugorazredna tema

Prvi javni politični nastopi ob tem pričajo, da so vse druge tematike Gibanju za otroke in družine.si mnogo manj pomembne od osrednje teme, na kateri jezdijo v državni zbor.

Prav zato komentar socialno zastavljene gospodarske politike pustimo za kdaj drugič. Omenimo zgolj še, da so (tudi) pri razumevanju vloge države v družbi in gospodarstvu Primčeva stališča blizu dvema drugima konservativnima voditeljema, zagovornikoma tradicionalne družine: madžarskemu predsedniku Viktorju Orbanu in poljski premierki Beate Szydlo.

Glede na njun volilni uspeh in dejstvo, da so članki z Orbanovimi stališči na Domovini pospremljeni z množičnim obiskom in všečkanjem, ta podobnost zanj zagotovo ni oteževalna okoliščina.

A takšen političen domet je tako za Primca kot njegove desne konkurente v Sloveniji vendarle svetlobna leta daleč.