Viktor Orban: Za migrantsko krizo je kriv Bruselj!
Čas je, da sprožimo alarm, formiramo zavezništvo ter zavrnemo načrte, ki jih ponujajo voditelji Evropske unije, pravi madžarski premier Viktor Orban.
Na današnji spominski slovesnosti ob madžarski revoluciji proti Habsburžanom leta 1848 je Viktor Orban uprl prst proti vodjem Evropske unije ter jih obtožil krivde za migrantsko krizo.
"Če želimo končati množične migracije v Evropo, moramo pritisniti zavoro in ustaviti Bruselj," je dejal Orban. Ob tem vodjem EU očita še, da želijo iz EU narediti Združene države Evrope," ki bi pogoltnile nacionalne države.
Kot je dejal Orban, Evropa ni svobodna, ker se "resnica ne sme povedati":
"Prepovedano je dejati, da imigracije v naše države prinašajo nasilje in kriminal, prepovedano je, da so množice iz drugih kultur grožnja našemu načinu življenja, kulturi, navadam in našim krščanskim običajem."
Madžarski premier je dodal še, da so množične migracije kot "počasna voda, ki s stalnim tokom na bregovih povzroča erozijo. Skrivajo se za vprašanjem humanitarnosti, a njihova prava narava je v okupaciji prostora."
Romune in Albance skrbi preusmeritev migrantskega toka
Zajezitev balkanske poti z zaprtjem grško-makedonske meje vse bolj skrbi nekatere države, ki so se množičnem migrantskem toku do sedaj izognile.
Tovrstna skrb se je pojavila pri romunskih oblasteh, ki so na današnjem peturnem sestanku sveta za nacionalno varnost obravnavali možnost preusmeritve migrantskega toka čez Romunijo in nestabilnost na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. V pisarni predsednika Klausa Iohannisa so dejali, da se mora Romunija za pridobitev znanja obvladovanja migracij in integracije beguncev v evropsko družbo obrniti na države, ki s tem že imajo izkušnje.
Podobne skrbi imajo tudi v Albaniji, kjer so se glede pomoči preventivno obrnili na Italijo.
Albanski zunanji minister Saimir Tahiri je namreč dejal, da Tirana brez pomoči ne more obvladati nikakršnega prihoda migrantov na njeno ozemlje.
Ob obisku italijanskega kolega Angelina Alfana naslednji teden naj bi tako sklenili bilateralni dogovor, v katerem bi Italija Albaniji zagotovila opremo in osebje za registracijo beguncev ter nadzor morskih meja.
Zajezitev balkanske poti z zaprtjem grško-makedonske meje vse bolj skrbi nekatere države, ki so se množičnem migrantskem toku do sedaj izognile.
Tovrstna skrb se je pojavila pri romunskih oblasteh, ki so na današnjem peturnem sestanku sveta za nacionalno varnost obravnavali možnost preusmeritve migrantskega toka čez Romunijo in nestabilnost na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. V pisarni predsednika Klausa Iohannisa so dejali, da se mora Romunija za pridobitev znanja obvladovanja migracij in integracije beguncev v evropsko družbo obrniti na države, ki s tem že imajo izkušnje.
Podobne skrbi imajo tudi v Albaniji, kjer so se glede pomoči preventivno obrnili na Italijo.
Albanski zunanji minister Saimir Tahiri je namreč dejal, da Tirana brez pomoči ne more obvladati nikakršnega prihoda migrantov na njeno ozemlje.
Ob obisku italijanskega kolega Angelina Alfana naslednji teden naj bi tako sklenili bilateralni dogovor, v katerem bi Italija Albaniji zagotovila opremo in osebje za registracijo beguncev ter nadzor morskih meja.
Zadnje objave
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
lojze19
Glede na to, da uredništvo Domovine komentira Orbana, se sprašujem, kaj je vaš namen in kakšni so vaši "lastni cilji"?!
In potem še napačno in sugestivno opišete politiko Orbana kot nacionalistično (kaj sploh je to?) in pro- rusko in ne pro-evropsko. Ali si sploh predstavljate, kaj je tesnejša integracija Evrope? Evropski državljani rabimo prost prehod ljudi, blaga, denarja, vse ostalo bomo urejali v okviru nacionalnih skupnosti ( regij, držav itd). Glede na to, da vodijo evropske institucije ljudje kot je Juncker (prej predsednik države, ki je oropala pol Evrope) in razni šamani in šamanke, je pojav močnih nacionalnih voditeljev logična in naravna posledica samoohranitvenega nagona državljanov in realne politike .
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.