Alenka Puhar, SiolNet: "Kot novinarka sem tudi sama morala o marsičem lagati"
Na portalu SiolNET so za današnji dan pripravili praznični intervju z letošnjo dobitnico Meškovega priznanja Združenja novinarjev in publicistov za življenjsko delo Alenko Puhar.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
BRIF #5: od zdravljenja redkih bolezni do referenduma o parlamentarni preiskavi
8. 10. 2026 ob 7:30
Hamas in protislovje evropske levice
8. 10. 2026 ob 6:00
[Prejeli smo] ZNP s pritožbo nad Polono Fijavž in Marico Uršič Zupan
7. 10. 2026 ob 18:47
RTVS z največ zaposlenimi na 100.000 prebivalcev v soseščini
7. 10. 2026 ob 17:57
Cene na kmetijah padajo, na policah pa je hrana vse dražja
7. 10. 2026 ob 14:55
Tih' bod', ker si neumna
7. 10. 2026 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Nedokončana sprava, politična policija, referendumi in droge
7. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 272: Referendum – premalo je vsebinske razprave
7. 10. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
OCT
08
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
OCT
11
Filmski večer: Naša kri
16:00 - 18:00
OCT
13
Predavanje: Terminološki slovar avtomatike in robotike
18:00 - 21:00
OCT
13
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.