Alenka Puhar, SiolNet: "Kot novinarka sem tudi sama morala o marsičem lagati"
Na portalu SiolNET so za današnji dan pripravili praznični intervju z letošnjo dobitnico Meškovega priznanja Združenja novinarjev in publicistov za življenjsko delo Alenko Puhar.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Obrat Volkswagna v Wolfsburgu bo odpuščal zaradi Katarja – kaj pa interesi zahoda?
10. 7. 2026 ob 23:38
V civilni iniciativi še zadnjič pozvali na referendum
10. 7. 2026 ob 19:54
Zakaj policija ni hotela razkriti forenzičnega poročila?
10. 7. 2026 ob 14:53
Po 18. juliju bo jasno, koliko javnih uslužbencev je odveč
10. 7. 2026 ob 14:11
Odbor DZ podprl revizijo porabe v času Golobove vlade
10. 7. 2026 ob 14:06
Vedno več spletnih prevar in neznanih telefonskih klicev
10. 7. 2026 ob 12:19
Ekskluzivno za naročnike
Na med se muhe lové, na marmelado ljudje
10. 7. 2026 ob 6:00
Kanada: število evtanazij narašča, dvomi so obravnavani kot grožnja sistemu
9. 7. 2026 ob 12:00
Vsi smo nedolžni
9. 7. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.