Aktivisti Glasu ljudstva na liniji s Talibani, Iranom, Savdsko Arabijo ... Podbersič: »Nič drugega kot sodobna oblika antisemitizma«

Več organizacij in gibanj, med njimi prvopodpisano Gibanje za pravice Palestincev, je včeraj v javnem pismu premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvalo k takojšnjemu umiku “podpore izraelski okupacijski politiki”. Kot so zapisali, Izrael krši mednarodno pravo in pravico Palestincev do obstoja. 

Med 42 podpisniki pisma so med drugim različne nevladne organizacije, kot so Glas Ljudstva, Mirovni inštitut, Danes je nov dan, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, društvo Humanitas, Slovenska filantropija, Mladi za podnebno pravičnost, Sindikat Mladi Plus in Umanotera. Vse naštete sodijo v aktivistično protestniško skupino Glas ljudstva, ki je pod vodstvom Jaše Jenulla rušila prejšnjo oblast. Kot smo pisali nedavno, so številne izmed njih prejemnice velikih vsot davkoplačevalskega denarja. 

Za spletu se zato širijo pozivi, da se jih zaradi tovrstnih, teroristični organizaciji naklonjenih stališč, preneha državno financirati. 

O stališčih podpisnikov smo iskali mnenja tako pri predstavnikih politične oblasti kot pri diplomatu dr. Božu Cerarju in zgodovinarju Luki Lisjaku, v naši oddaji Odmev tedna, ki bo predvajana jutri, pa je o njih spregovoril tudi zgodovinar in odlični poznavalec izraelsko-palestinskega konflikta, dr. Renato Podbersič.

Kot so nevladni aktivisti zapisali v pismu: “Ob političnih obsodbah Hamasovih napadov na Izrael, ki smo jih lahko slišali tudi s strani slovenskih političnih predstavnikov, predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon, ne bi smeli pozabiti na temeljni vzrok nasilja v regiji – na izraelsko politiko apartheida, etničnega čiščenja, kolonizacije in popolnega vojaškega nadzora nad palestinskim prebivalstvom. Predsednik vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve napade Palestine na Izrael obsojata in jih označujeta za teroristične, medtem ko izraelske napade na Palestino obravnavata kot del pravice do samoobrambe. Tovrstne izjave ignorirajo kršitve mednarodnega prava Izraela in pravico palestinskega prebivalstva do obstoja, samoodločbe in samoobrambe. Hkrati pa takšna enostranska in neomajna podpora Izraelu prispeva k stopnjevanju nasilja v regiji, v kateri je žrtev civilno prebivalstvo.” 

Predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon pozivajo k takojšnjemu umiku izjav podpore Republike Slovenije Izraelu in obsodbi izraelske okupacijske politike, prekinitvi gospodarskega in političnega sodelovanja z Izraelom, vključno s prepovedjo uvoza izraelskih izdelkov ter priznanju Palestine kot samostojne države. 

Pozdravljam enotnost 🇸🇮 politike pri jasni obsodbi terorističnega napada na #Izrael & pozivu k takojšnji prekinitvi vseh oblik nasilja, upoštevanju MP, izpustitvi talcev & obnovitvi mirovnih pogovorov.

Ključno je zagotoviti humanitarne koridorje & zaščititi civiliste. #OZP pic.twitter.com/NyaeiOSRFz

— Tanja Fajon (@tfajon) October 11, 2023

Slovenska politika sicer glede terorističnega napada Hamasa ni enotna, saj je koalicijska stranka Levica na podobnem stališču kot naštete nevladne organizacije.

Božo Cerar: Delikatna situacija, kjer nobena stran ni brez greha 

Kot je za Domovino dejal pravnik in upokojeni diplomat dr. Božo Cerar, v pismu pogreša obsodbo terorističnega napada, ki ga je izvedel Hamas.  

“Ta masaker judovskega prebivalstva je upravičen obsodbe, Hamas je upravičeno na seznamu terorističnih organizacij. Odziv naše vlade je povsem na mestu, gre za odziv civiliziranega sveta. Početje Hamasa je vredno obsodbe in ne prispeva k rešitvi palestinskega vprašanja,” meni dr. Cerar.

Kot nadaljuje, Hamas ne priznava obstoja države Izrael, človeško življenje pa mu ni pomembno. V napadu so življenje namreč izgubili tudi uslužbenci ZN ter mnogi palestinski civilisti. “Včasih ima človek občutek, da si želijo čim več žrtev.” Zato pričakuje distanciranje Palestincev od Hamasovih dejanj. A hkrati si želi tudi, da bi bil odgovor Izraela sorazmeren ter v skladu z mednarodnim in vojnim pravom.  

“Rad bi spomnil, da je do osnovanja izraelske države prišlo po 2. svetovni vojni z odločitvijo ZN. Bila je odločitev o dveh državah. A palestinska stran se z odločitvijo ni strinjala.” Sam je prepričan, da je takšna rešitev najboljša – dve državi, ki živita v miru. A dejanja izraelskih oblasti, kot je naseljevanje judovskega prebivalstva na Zahodnem bregu, k tej rešitvi ne prispevajo in so v nasprotju z mednarodnim pravom. 

“Obe strani imata pravico do svoje države in upam, da bo to spoznanje prevladalo na obeh straneh,” je jasen dr. Cerar. “Položaj Palestincev ni dober, a obe strani si morata naliti čistega vina. Nobena stran ni brez greha. Politika Izraela bi lahko šla bolj v smeri dveh držav.” 

Glede zahteve po priznanju Palestine pa je dr. Cerar poudaril, da je Slovenija rešitev dveh držav desetletja podpirala ter na priznanje Palestine dolgo čakala. Najbolj primeren trenutek za to je po njegovem prepričanju bil ob koncu drugega mandata predsednika Baraka Obame, ko bi to morda lahko storili skupaj s kakšno drugo državo. A to priložnost smo zamudili, trenutno pa za to ni pravi trenutek. A palestinsko državo bo nekoč treba priznati, zaključi dr. Cerar.

Luka Lisjak: Kontroverzna tema 

Da gre za kompleksno in kontroverzno temo, kaže tudi odgovor, ki smo ga prejeli od zgodovinarja mag. Luke Lisjaka Gabrijelčiča. 

“Imam veliko dobrih prijateljev med Judi in Izraelci ter med Arabci. V zadnjem tednu sem prišel do zaključka, da je preveč toksično za medosebne odnose in za moj lasten duševni mir, da o tej vojni komentiram. Zlasti toksični so kratki, ad hoc komentarji, iz katerih se izgubi širši premislek. Zato sem se odločil, da o tem konfliktu ne bom več podajal nobenih parcialnih intervencij. Ni treba vsakemu izmed nas iz dnevne sobe reševati vsega sveta, še zlasti pa, če nismo strokovnjaki za regijo in ne moremo spremljati virov iz prve roke, oziroma nimamo dobrega pregleda nad aktualnim dogajanjem, kar zase ne morem reči glede Izraela in Palestine.” 

Kdo so podpisniki? 

A kot izgleda, takšnega mnenja ne delijo podpisniki javnega pisma. Kdo pa so ti? 

Med njimi so številne organizacije, bogato financirane s strani aktualne vlade, kot so Glas ljudstva, Danes je nov dan, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Mirovni Inštitut. 

Bojim se, da bi se v teh organizacijah zaredili ljudje, ki bi, če bi bila prilika, v Sloveniji ponovili to, kar je del partizanov počel 1941-45. In kar Hamas počne danes. https://t.co/JXMNGuIDqo

— Žiga Turk (@ZigaTurk) October 11, 2023

Prvopodpisano je Gibanje za pravice Palestincev, sicer pa na seznamu podpisnikov najdemo tudi Društvo Humanitas, Slovensko filantropijo, Participativno Ljubljansko Avtonomno Cono – PLAC, Ambasado Rog, Mlade za podnebno pravičnost ter mnoge druge nevladne organizacije. Celotno pismo in njegovi podpisniki so dosegljivi na Facebook profilu Gibanja za pravice Palestincev.

Ti so se s svojimi pozivi tako znašli na isti strani z Iranom, Afganistanom pod Talibani, Savdsko Arabijo, Irakom, Jemnom, Katarjem in Libanonom, ki so v tej vojni izrazili podporo Palestini. Mnoge izmed teh držav pa tudi neposredno podpirajo Hamas. 

Shranite. Rdeče brigade in podružnice #Hamas. Neposredna nevarnost. Hkrati veliki porabniki vašega denarja. https://t.co/t4tGfZCa55

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 11, 2023

Slovenija je ujetnik maloštevilnega ekstremističnega levega krila zbranega v @strankalevica, ki ima prek svojih vzvodov, predvsem v medijih, kulturi ter NGOjih, nesorazmeren vpliv na politiko in družbo kot tako, kar uspešno izkoriščajo tudi "liki" iz ozadja.

— Marko Krajnc (@sodnik) October 10, 2023

Kot so nam naknadno odgovorili z ministrstva za zunanje zadeve, Slovenija v mednarodni skupnosti podpira vsa prizadevanja za ponovno oživitev mirovnega procesa, temelječega na načelu rešitve v obliki dveh držav. »Tudi zato smo se septembra 2023 ob robu 78. zasedanja Generalne skupščine OZN pridružili pobudi "Prizadevanja za dan miru" na Bližnjem vzhodu, ki je namenjena pripravi konkretnih ukrepov, s katerimi bi Izraelcem in Palestincem jasno pokazali podporo, ki jo bodo dobili po sprejemu mirovnega sporazuma,« so zapisali.

»Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je večkrat obsodila napade Hamasa na Izrael in poudarila, da morajo biti v tem trenutku naša prizadevanja usmerjena v preprečevanje eskalacije konflikta in v zagotavljanje trajnega in vzdržnega miru. "Razmere na Bližnjem vzhodu se vztrajno slabšajo, priča smo več tisoč žrtvam in novi humanitarni katastrofi. Slovenija ne izbire ene ali druge strani ampak izbira mednarodno in humanitarno pravo ter zaščito civilistov," je med drugim še povedala ministrica Fajon.«

Odziva vlade na obravnavano pismo do objave članka nismo prejeli.