Pet politik Golobove vlade, ki dajejo rezultate

Foto: Profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Minule tedne in mesece se kritični spremljevalci politike in mediji ukvarjajo s tem, katerih danih obljub in načrtov Golobova vlada do sedaj ni izpolnila. Seznam je dolg, od urejanja zdravstva, plačne, pokojninske in davčne reforme, nabirajo se tudi neizpolnjene ali vsaj zakasnele obljube glede pomoči ljudem in podjetjem po poplavah ter obči poplavni sanaciji.

A obstajajo tudi politike, na področju katerih je Golobova ekipa angažirana in dela premike. Pet takšnih smo zbrali v pričujočem članku.  

1. Jedrska opcija na stranskem tiru, živele sončne elektrarne!


V Sloveniji na strokovni in politični ravni poteka razprava, kako zadovoljiti vse večje potrebe po električni energiji in zagotoviti čim manjšo energetsko odvisnost Slovenije od uvoza. Kako težka naloga je to, priča podatek, da je Slovenija z domačo produkcijo leta 2023 zadovoljila manj kot polovico (48 %) svojih potreb po energiji, razliko pa uvozila. Ko gre samo za elektriko, smo bili v letu 2022 70 % samozadostni.

Lani je 47 % produkcije domače energije prispevala Jedrska elektrarna Krško, 32 % iz obnovljivih virov, večinoma hidroenergije, 21 % pa TE6 iz premoga, katerega naj bi zaprli do leta 2033. 

Večina energetskih strokovnjakov in gospodarstvo zato apelirajo, da se v državi čim prej sprejme odločitev in gre v izgradnjo 2. bloka JE Krško. Obstoječi blok naj bi po prvotnih načrtih deloval ravno do letošnjega leta, a so mu na osnovi rednih periodičnih pregledov in dobrega stanja reaktorske posode življenjsko dobo podaljšali do 2043, tj. starosti 60 let.

Prejšnja, desnosredinska vlada se je zato pospešeno lotila priprave vsega potrebnega za izgradnjo 2. bloka jedrske elektrarne. Vrtovčevo infrastrukturno ministrstvo je Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka, Vizjakovo okoljsko pa vložilo pobudo za umeščanje v prostor.

A vnema po zagotovitvi dolgoročno stabilnega vira električne energije z izgradnjo JEK2 se je pod Golobovo vlado ohladila. Poslovni direktor Gen Energije Danijel Levičar je še januarja za N1info.si dejal, da bi po takrat obstoječem projektu letos pričakovali objavo pobude za sprejetje državnega prostorskega načrta, kateremu sledi petletno umeščanje. Leta 2025 bi objavili razpis za izbor dobavitelja, 2027 podpisali pogodbo, gradnja bi potekala med 2030 in 2035, ko bi začeli s poskusnim obratovanjem.

Karikatura: Boris Oblak

A Golobova vlada je obstoječi projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) »reorganizirala«. Slovenija bi leta 2027 ali 2028 šele izvedla referendum o gradnji JEK2. Če bi bila odločitev pozitivna, bi po besedah premierja Goloba »ob upoštevanju trenutne zakonodaje objekt priključili leta 2049«, torej kar 14 let kasneje od januarskih načrtov Gen energije. 

Zaradi tovrstnega odnosa vlade do jedrske energije je dolgoletni prvi človek JEK, Stane Rožman, za Bloomberg Adria pred časom dejal, da se mu kot opazovalcu zdi, da »birokracija sedanje vlade postavlja jedrsko opcijo na stranski tir«. Rožman sicer po 34 letih ni več na čelu naše jedrske elektrarne.

Mnogo bolj zavzeto pa Golobovi delujejo, ko gre za gradnjo elektrarn, s prodajo kakršnih se je pred prihodom v politiko ukvarjal predsednik vlade Golob. Poleti so, brez kakšnega večjega medijskega ali aktivističnega pompa, z zakonom, ki poenostavlja umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn v prostor, odpravili okoljevarstvene varovalke za takšno početje, s čimer so celo omogočili postavljanje sončnih elektrarn na človeško ustvarjena jezera. V okoljevarstveni Zvezi društev Moja Mura so ob tem zapisali, da se »postopkovno uzakonja prevlado interesov energetike nad interesi varovanja narave«.

Strokovnjaki so si sicer praktično enotni, da s sončnimi in vetrnimi elektrarnami energetskega izpada TEŠ6 in JEK ne moremo zagotoviti. Ob enormnih količinah sončnih panelov so problemi še v shranjevanju energije, zagotavljanju stabilnosti omrežja ter predvsem v enormnih vložkih, ki bi bili potrebni za izgradnjo infrastrukture distribucijskega omrežja. 

2. »Refugees welcome« politika: Odprta vata nezakonitim migracijam

Koalicijska pogodba strank Svoboda, Socialni demokrati in Levica predvideva kar precej ukrepov na področju migracijske politike. Najprej so se zavezali, da bodo »do konca leta odstranili rezilno žico in vse ostale tehnične ovire na meji, saj so se izkazale za neučinkovite in humane«. Nadalje beremo, da bodo prosilcem za azil zagotovili varnejše migracijske poti, hitre in učinkovite azilne postopke in olajšali pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. 

Odstranjevanja ograje na meji so se v odmevni medijski akciji resda takoj lotili, a se koalicijske pogodbe o odstranitvi do konca leta 2022 vendarle niso držali. Do zdaj je namreč odstranjenih dobrih 25 km rezilne žice (od skupno 51 km) in 21 km panelne ograje (od skupno 143 km).

Foto: Profimedia.si

Kljub vsemu je bilo vladno sporočilo o odstranjevanju tehničnih ovir pri preprečevanju nezakonitih vstopov v Slovenijo po Balkanski poti poslano, vlada pa žanje uspehe prizadevanj za prijaznejšo politiko do nezakonitih migracij. Tako je bilo do 24. septembra letos pri nas evidentiranih čez 42 tisoč namer za vložitev prošenj za mednarodno zaščito, lani pa v celem letu dobrih 10 tisoč. Koalicijo sicer žalosti, da je status pridobilo »le« 70 oseb, saj so ostali odšli v ciljne države. Zato z novo strategijo načrtujejo, kako jih večje število zadržati v Sloveniji in jih vključiti v delovno silo. Prav tako zanje planirajo nove nastavitve, saj Azilni dom na Viču sprejme 350 ljudi, tam pa jih je okoli 1200, kar po pisanju policije vpliva na varnostna tveganja. Na Viču in tudi v centru mesta je zaznati porast kriminalnih dejanj, predvsem drznih tatvin in kaznivih dejanj zoper premoženje. Kot smo na Domovini že poročali, so migrantov polni avtobusi proti Primorski, večje skupine mladih moških iz tretjega sveta pa se prosto sprehajajo po obmejnih krajih, kot so Rigonce v občini Brežice. 

3. Denar za Jenullove aktiviste iz Glasu ljudstva

Tako je Golob pred volitvami aktivistom, združenih pod Glasom ljudstva, obljubil uresničevanje njihovih zahtev (vir slike: YoutubeTopnews)

Stranke Golobove koalicije so se v famoznem zaslišanju s strani Jenullovih aktivistov, združenih v t. i. Glasu ljudstva (109 različnih organizacij) na Kongresnem trgu pred volitvami zavezale k izpolnitvi dveh zahtev, ki se neposredno nanašajo na zagotovitev večjega financiranja nevladnih organizacij. 

Tovrstnih zavez se v Golobovi vladi na načelni ravni držijo. Trenutno najbolj razvpit je Javni razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje NVO, kjer so ob Inštitutu za preučevanje enakosti spolov, ki ga vodi prijateljica odstopljene ministrice Ajanović Hovnikove, najvišjo vsoto, po 300 tisočakov, dobile tudi organizacije izpod okrilja Glasu ljudstva: Danes je nov dan, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Društvo Parada ponosa in Mirovni inštitut, ki je pridobil 112 tisoč evrov. 

Še en razpis, pisan na kožo organizacijam iz Glasu ljudstva, pripravilo Ministrstvo za javno upravo, in sicer Javni razpis za razvoj podpornega okolja za nevladne organizacije za obdobje 2023 do 2027, v katerem bodo mednje razdelili 6,3 milijona evrov.  

Podobno je tudi na Ministrstvu za kulturo. Tam so najprej izvedli pilotni Javni razpis za izbor projektov krepitve podpornega okolja v kulturi. Na tem sta bili iz skupine Glas ljudstva med drugim uspešni Društvo Asociacija (30.000 €) in SCCA - Zavod za sodobno umetnost Ljubljana (10.000 €). Precej si pa aktivisti lahko obetajo še iz osrednjega Javnega razpisa za izbor projektov krepitve podpornega okolja v kulturi v letih 2024–2025, ki je bil odprt v septembru.  

Razpisi za nevladne organizacije so seveda tudi po drugih ministrstvih.

Za predstavo: Že omenjeni inštitut Danes je nov dan, ki ga vodi eden najbolj izpostavljenih aktivistov in protestnikov proti vladi Janeza Janše, Filip Dobranić - Muki, je v času Golobove vlade dočakal velik porast državnega financiranja. Od Golobovega prevzema države do tega trenutka so na račun prejeli 134 tisoč evrov davkoplačevalskih sredstev (pred tem od leta 2014 naprej dobrih 76 tisoč). Pri tem seveda še ni upoštevanih 300 tisočakov na zadnjem, spornem razpisu Ministrstva za javno upravo, kjer pogodbe, ker je afera pljusknila v javnost, še niso podpisane. 

Vir: errar.si

 

4. Držijo se zavez in ne širijo (avto)cestne infrastrukture 

Vir: https://glas-ljudstva.si/

Zgornjo zahtevo Glasu ljudstva sta na Kongresnem trgu podprli dve od treh koalicijskih strank – največja Svoboda in najmanjša Levica, medtem ko Socialni demokrati ne (jo je pa na Twitterju podprl njihov podmladek – Mladi forum SD). 

Za zdaj se zdi, da se zaveze tudi držijo, saj na področju odpravljanja vse bolj rednih zastojev in več kilometrskih kolon na avtocestah niso storili še ničesar, razen ukinitve avtocestne policije, kar je problem kvečjemu povečalo. V tem smislu torej koalicija uspešno izvršuje politiko, da je ljudi tudi na tovrsten način treba odvrniti od uporabe avtomobila in jih poslati na javni prevoz. 

K doseganju ciljev neširjenja cestne infrastrukture pripomore tudi še sveža poteza Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je zavrnilo dve zahtevi za izdajo gradbenih dovoljenj na dveh odsekih severnega dela tretje razvojne osi. Predsednik medresorske delovne skupine za tretjo razvojno os Andrej Rajh to opisuje kot sabotažo.

5. K rastlinski hrani in »zaščiti živali« za vsako ceno

Zajem slike Instagram Tine Gaber

»Spodbujali bomo trajnostno in ekološko kmetovanje. Podprli bomo ukrepe za bolj humano ravnanje z živalmi.«

Omenjeno zavezo in koalicijske pogodbe vlada uresničuje na svojevrstne načine. Kako točno, je premier Golob razložil na Blejskem strateškem forumu, kjer je med drugim dejal, da se bomo v prid okolja v naslednjih letih morali prenehati jesti meso. Tezo je nadgradil s trditvijo, da si je s tem, ko se je odpovedal mesu in prehranskim izdelkom živalskega izvora, pozdravil astmo.

Politika gre v to smer tudi v Strateškem svetu za prehrano, kjer imajo močno besedo zagovorniki veganstva in so veliko prahu med ljudmi in medicinsko stroko dvignili z idejo o uvedbi veganskih obrokov v osnovne šole. Mimo in na ogorčenje veterinarske ter kmetijske stroke pa je koalicija sprejela Zakon o zaščiti živali, ki uvaja »kvalificiranega prijavitelja« s 40-urnim tečajem, ki bo lahko nadzoroval in prijavljal kmete, če bo ocenil, da grdo ravnajo z živalmi.

Nasprotovanje omenjenemu zakonu ter odstrelu nutrij pa naj bi bil tudi med razlogi za Golobovo odslovitev ministrice za kmetijstvo, Irene Šinko, odstrel medvedov pa za izsiljeni odstop ministra za naravne vire in prostor, Uroša Brežana.  

 

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike