V Golobovi koaliciji vidijo zamujeno priložnost, da migrantov ne znamo zadržati v Sloveniji. V pripravi strategija, kako to doseči

Jakob Vid Zupančič
Migranti na železniški postaji v Logatcu čakajo na svojo priložnost za nadaljevanje poti proti zahodu (foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus)

Ponekod se migrantov, ki Evropo poplavljajo iz tretjih držav, otepajo, pri nas pa jih očitno vidimo kot zamujeno priložnost. Večina jih namreč Slovenijo hitro zapusti, iz ciljnih držav pa nam jih na letni ravni vrnejo manj kot sto, kar nam pove, da »druge države z migrantskimi tokovi uspešno rešujejo svoje pomanjkanje delovne sile ... medtem ko Slovenija do zdaj tega ni znala«.

Zato državnozborska koalicijska večina v dokumentu z naslovom Strategija Slovenije na področju migracij in integracije priseljencev v slovensko družbo vlado poziva, da čim prej sprejme integracijsko strategijo, pri tem upošteva pomanjkanje delovne sile in v najkrajšem možnem času zagotovi dodatne kapacitete za namestitev in oskrbo prosilcev za azil. Verjamejo, da bi tako pri nas uspeli zadržati več Afganistancev, Maročanov, Pakistancev, prebivalcev Bangladeša in ostalih prišlekov, ki jim je Slovenija zgolj prehodna država. 

Na evropski ravni pa so države članice EU včeraj le uspele doseči dogovor o delu reforme evropskega azilnega sistema. Ta je prijaznejši do držav, ki se soočajo z večjimi migracijskimi pritiski. Gre sicer za uverturo v Pakt o migracijah in azilu, ki si ga Evropska unija prizadeva doseči še pred evropskimi volitvami prihodnje leto.

Dogovor je tudi uspel preseči konflikt med Italijo in Nemčijo. Prva je slednji očitala financiranje nevladnih organizacij, ki v Sredozemskem morju prestrezajo čolne z migranti in jih vozijo v italijanska pristanišča. 

Kljub včerajšnjemu dogovoru pa se nadaljujejo poostreni nadzori na mejah. Ravno danes ga Slovaška uvaja na madžarski meji, že včeraj pa sta na slovaški meji nadzor poostrili Poljska in Češka. 

Evropski uniji se s Paktom o migracijah in azilu mudi

Države članice EU so včeraj dosegle dogovor o ključnem delu reforme evropskega azilnega sistema. »Danes smo naredili velik korak naprej pri vprašanju, ki je ključno za prihodnost Evropske Unije,« je povedal španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska, čigar država trenutno predseduje Svetu EU. Po njegovih besedah je sedaj Unija v boljšem položaju, da z Evropskim parlamentom doseže dogovor o celotnem paktu.

Cilj Evropske Unije je sicer, da bo prenovljeni pakt o migracijah in azilu sprejet še pred evropskimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Včerajšnji dogovor je podprla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, izrazila pa je tudi pričakovanje, da se pakt lahko sprejme še pred koncem mandata.

Kaj so se torej dogovorili v Bruslju? Dogovor državam članicam omogoča, da se v kriznih razmerah na področju azila in migracij odzovejo s prilagoditvijo nekaterih pravil iz pakta, npr. glede registracije prošenj za azil ali azilnega postopka na mejah. Registracija bi se lahko končala najpozneje v štirih tednih po vložitvi, kar bi razbremenilo do sedaj preobremenjene nacionalne uprave.

Dogovor je prijaznejši za države, ki se soočajo s povečanim številom migracij. Članice, ki bi se soočale z večjim migracijskim pritiskom, bi od Bruslja lahko zahtevale solidarnostne ter druge podporne ukrepe. Tako bi lahko dosegle premestitev migrantov v druge države Evropske unije in večje finančne prispevke. Države s povečanim migracijskim pritiskom bi lahko dosegle tudi podaljšanje časovnega obdobja pridržanja migrantov na zunanji meji ter znižale standarde nastanitve in oskrbe v migrantskih centrih.

Dogovor ni bil sklenjen povsem soglasno. Proti predlogom sta bili Madžarska in Poljska. Proti dogovoru so nastopili tudi nekateri poslanci iz skrajno levih strank, češ da je dogovor premalo solidaren in da v zadostni meri ne spoštuje človekovih pravic. Glasovanja o dogovoru so se vzdržale Avstrija, Slovaška in Češka. Nekaj težav so povzročila tudi nesoglasja med Italijo in Nemčijo. Prva je slednji očitala, da financira nevladne organizacije, ki rešuje migrante na morju, ter se posledično vmešava v notranje zadeve države. Italijanska premierka Giorgia Meloni je dejala, da bi morale ladje migrante izkrcati v državi, pod zastavo katere plujejo.

Naročniška vsebina

Dogovor ustreza Italiji in Nemčiji

Na koncu je bil sicer sprejet kompromis, ki očitno ustreza obema stranema. Tudi nemški Zeleni, ki so v konfliktu z Italijo zagovarjali nemške nevladne organizacije, so na koncu dogovor označili kot uspešen. Kot je povedala nemška zunanja ministrica, članica te stranke, Annalena Baerbock, so se v Bruslju do zadnjega trenutka borili, da ne bi prišlo do oslabitve minimalnih humanitarnih standardov. Dogovor je, kot kaže, sprejemljiv tudi za Italijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je tako povedal, da je dogovor za Italijo uspeh.

Iz Evropskega parlamenta so sporočili, da včerajšnjem uspešnem dogovoru sledijo pogajanja o vseh zakonodajnih predlogih novega pakta o migracijah in azilu. Do končnega pakta sicer še ni prišlo, je pa jasno, da se Evropski uniji z njim mudi. Njegovi zagovorniki so tako na včerajšnji razpravi dejali, da bi bil neuspeh pri sprejetju pakta voda na mlin populistom in tihotapcem ljudi ter da se čas za sprejetje pakta izteka.

Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas se je zavzel za vzpostavitev skupnega migracijskega in azilnega sistema, ki bi okrepil sistem vračanj ter sistem partnerstev z državami cilja, tranzita in izvora.

Naročniška vsebina

Kljub uspešnem dogovoru pa države vseeno povečujejo nadzor na mejah. Tega je povečala celo Nemčija na meji s Poljsko in Češko, včeraj sta nadzor povečali Češka in Poljska na slovaški meji, danes pa povečanje uvaja še Slovaška na madžarski meji.

Koalicija: V Slovenijo dobimo vrnjenih manj kot promil vseh, ki nas po oddani nameri za azil zapustijo

V odboru za notranje zadeve državnega zbora, ki ga vodi poslanka Tereza Novak iz Gibanja Svoboda, so v ponedeljek na vlado naslovili predlog za čim hitrejše sprejetje strategije na področju migracij in integracije priseljencev v slovensko družbo. Vlada je že v letošnjem letu ustanovila delovni skupini za pripravo migracijske in integracijske strategije. Naloga te delovne skupine bo pripraviti strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije.

Koalicijska večina namreč ugotavlja, da se tako v Evropi kot tudi v Sloveniji soočamo s hudim pomanjkanjem delovne sile, pri čemer se bazen republik nekdanje skupne države prazni. Kot veliko zamujeno priložnost vidijo migrantske tokove čez Slovenijo. Do 24. septembra je namreč bilo pri nas evidentiranih čez 42 tisoč namer za vložitev prošnje za azil, status pa je pridobilo »le« 70 oseb, saj ostali odidejo v »ciljne države«. »Na letni ravni iz teh ciljnih držav dobimo v skladu z Dublinsko uredbo vrnjenih manj kot 100 oseb, kar ne predstavlja niti promila tranzita, ki gre skozi našo državo. To dejstvo nam pove, da druge države z migrantskimi tokovi uspešno rešujejo svoje pomanjkanje delovne sile, medtem ko Slovenija tega do zdaj očitno ni znala,« beremo v dokumentu. 

V odboru zato vladi predlagajo naj čim prej sprejme tako integracijsko strategijo kot tudi strategijo upravljanja migracij, pri tem pa naj upošteva tudi pomanjkanje delovne sile v Sloveniji. Poleg tega pa Vladi predlagajo tudi, da v čim krajšem možnem času zagotovi dodatne kapacitete za nastanitev in oskrbo prosilcev za mednarodno zaščito.

 

 

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Še ena razlika med desnico in levico: prva stavi na rojstva in družine, druga na migracije iz tretjega sveta

Če Golobovi vladi katera od politik, obljubljena aktivistom »Glas ljudstva« pred volitvami, uspeva, je to »refugees welcome« politika. Nemudoma ob prihodu na oblast so v svet poslali sporočilo, da tehničnih ovir na slovenski meji več ne bo, zdaj »žanjejo uspehe« – 40 tisoč namer za prošenj za azil letos.

A aktivisti niso zadovoljni, ker praktično vsi Afganistanci, Pakistanci, Maročani, prebivalci Bangladeša in ostali, ki si jih na vse pretege želijo obdržati v Sloveniji, o raju na sončni strani Alp nočejo nič slišati.

Izbrano za naročnike
Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
Karikatura: Migrantska pot na Zahod
Ljubljana, migrantska čakalnica za pot na Zahod (foto)
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Bo EU trdnjava z visokimi računi za migrante uničila nacionalnost držav in Slovenijo spremenila v drag migrantski žep?
  • 27. 03. 2026
Evropski obrat za 180 stopinj – njena kronična neučinkovitost in moralni poraz
  • 05. 03. 2026
Stara celina med izključevanjem in trdnejšo povezanostjo
  • 13. 02. 2026