Nekaj sto pobitih mladih na zabavi za Levico rezultat vojaške operacije, katere cilji so bili nekateri strateški objekti v Izraelu

POSLUŠAJ ČLANEK

Izraelski varnostni kabinet je v nedeljo v državi uradno razglasil vojno stanje. To omogoča »daljnosežne vojaške korake« po napadih palestinske skrajne organizacije Hamas, so sporočili z urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. ZDA so v Sredozemlje že napotile svojo največjo letalonosilko.

Na izraelski strani je bilo po zadnjih večernih podatkih ubitih najmanj 700 ljudi, več kot 100 pa so jih zajeli Hamasovi teroristi, je sporočil tiskovni urad izraelske vlade. Več kot 2000 Izraelcev je ranjenih, od teh jih je 200 v kritičnem stanju, so dodali. Žrtev med Palestinci je po zadnjih večernih podatkih palestinskih oblasti 830, okoli 2300 je ranjenih.

Svetovni politični parket je v veliki večini enotno podprl Izrael. Enako je storila tudi slovenska vlada. Na skrajnem levem polu te vlade pa se je znašla koalicijska Levica in njen Matej Vatovec, ki so se postavili na stran Palestine z izjavami, ki vzbujajo zanimanje in ogorčenje tudi zunaj slovenskih meja.

Vojna dejstev in besed

V soboto smo lahko spremljali novice in grozljive posnetke, kako so oboroženi pripadniki Hamasa na podeželskem območju blizu meje z Gazo, kjer je sicer v znamenju miru potekal festival elektronske glasbe Nova Festival, streljali na udeležence festivala in zajeli talce, kažejo videoposnetki, objavljeni na družbenih omrežjih. Po navedbah prič se je tam zgodil pravi pokol in mrtvih naj bi bilo preko 250 udeležencev festivala.

Poslanec Levice, Matej Vatovec pa v svojem javnem pismu zunanji ministrici Tanji Fajon zapiše naslednje: »V soboto, 7. 10. 2023, je palestinsko islamistično gibanje Hamas izvedlo enega največjih napadov na cilje v Izraelu ter prebilo blokade na območju Gaze. Šlo je predvsem za vojaško operacijo, katere cilji so bili nekateri strateški objekti na Izraelski strani, simbolno pa tudi za podrtje žičnate ograje, ki zadržuje na zelo omejenem območju palestinsko prebivalstvo.«

Naprej Vatovec zapiše naslednjo poved: »Sledili so številni odzivi zahodnih voditeljev, ki so vsi po vrsti hiteli obsojati “teroristični napad”, izražati neomajno solidarnost z Izraelom ter spodbujati njegovo pravico do samoobrambe.« Levica oznako teroristični napad uporabi pod narekovaji in v kontekstu, iz katerega sledi, da to zanjo ni. Za razliko od njih propalestinski novinar Boštjan Videmšek v časniku Delu loči med napadi z vojaško in/ali politično vrednostjo ter napadom na glasbeni festival in zapiše. »In predvsem, da bo z naskokom najvišjo ceno vojaške operacije Hamasa in njegovih zunanjih podpornikov plačalo palestinsko civilno prebivalstvo. Tudi za gnusen, z ničemer in nikakor opravičljiv Hamasov pokol več kot 250 mladih, ki so se udeležili rejverske zabave na prostem v bližini meje z Gazo.«

V nadaljevanju pisma Vatovec še zapiše: »Kar trdim je, da je prvi korak – če si res vsi želimo kratkoročnega miru v regiji – da se uradna politika do Izraela spremeni. Kot država, ki izvaja apartheid nad delom svojega prebivalstva, bi moral biti Izrael tarča strogih sankcij po vzoru drugih držav kršiteljic mednarodnega prava. To je prvi korak, ki bo omogočil vzpostavitev trajnega sobivanja Palestincev in Izraelcev, v obliki unitarne države ali dveh držav.« Svoje pismo pa zaključi s predlogi vladi, naj preuči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja iz okupiranih palestinskih ozemelj in aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in kolonialno silo znotraj EU, vključno z uvedbo sankcij proti državi Izrael ter prične s postopki za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države.

Vendar poslanec Vatovec ni osamljen v teh svojih pogledih. Tako je denimo Polona Frelih, bivša dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Moskve, glede nemške udeleženke festivala na omrežju X zapisala naslednje: »Če greš na rejv na mejo z Gazo, potem ti ni pomoči. Sicer pa je Izrael hub za plesne droge. Izraelski vojaki so tudi zaradi njih trenutno v bolj klavrnem stanju. Izraelska vojska ni več to, kar je bila.«

Na svojem X računu pa celo deli objavo skrajno levičarskega gibanja DiEM25, ki podporo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen opiše z naslednjimi besedami: »Neizvoljena političarka, ki zastopa protidemokratično institucijo in zagovarja režim apartheida.«

Burni odzivi na političnem parketu

Vatovčev zapis je pričakovano sprožil kar nekaj reakcij na družbenih omrežij. Tako je denimo politični analitik dr. Miro Haček zapisal: »Pa hoteli smo v jedrno Evropo ... Potem pa se je nekdo spomnil skrajno levo stranko Levico v vlado povabit … napaka desetletja.« Publicist Dejan Steinbuch pa je komentiral, da očitno obstaja vzporedno vesolje, v katerem živi tudi del vlade, saj so odgovor Levice na teroristični napad Hamasa na Izrael sankcije proti Izraelu in priznanje Palestine. Oglašanje Mateja Vatovca pa je seglo tudi v tujino, saj ga je kritiziral Pedro Lopez de Pablo, vodja komunikacij za Evropsko ljudsko stranko.

Razdeljena Evropa

Drugi Slovenec, ki je s svojimi stališči glede vojne v Izraelu zbudil zanimanje evropskih medijev, pa je evropski komisar Janez Lenarčič. Slednji je namreč na omrežju X sporočil, da čeprav najostreje obsoja teroristični napad Hamasa, je treba zaščititi civiliste in spoštovati mednarodno humanitarno pravo in da se bo humanitarna pomoč EU za Palestince v stiski nadaljevala, dokler bo potrebna.

Včeraj je sicer njegov komisarski kolega za širitev Oliver Varhelyi na istem omrežju zapisal: »Obseg terorja in brutalnosti proti Izraelu in njegovim ljudem je prelomnica. Običajnega poslovanja ni več. Evropska komisija kot največja donatorka Palestincev daje v pregled celoten svoj razvojni portfelj v skupni vrednosti 691 milijonov EUR. Vsa plačila so takoj ustavljena. Vsi projekti se pregledajo. Vsi novi proračunski predlogi, vključno s predlogom za leto 2023, so do nadaljnjega odloženi. Celovita ocena celotnega portfelja. Zdaj je treba obravnavati temelje za mir, strpnost in sožitje. Spodbujanje sovraštva, nasilja in poveličevanje terorizma so zastrupili misli premnogih. Ukrepati moramo, in to takoj.«

Várhelyijeva sicer prenagljena napoved je sprožila razočaranje med nekaterimi državami članicami in kritike, ker ni prepoznal razlike med islamistično milico, odgovorno za napad na Izrael, in ranljivimi civilisti na palestinskih ozemljih. Pred tem je vršilec dolžnosti luksemburškega zunanjega ministra Jean Asselborn vztrajal, da njegova vlada ne podpira prekinitve pomoči. "Smo največji donator za Gazo. Ta pomoč je pomembna za mlade. To ni denar za Hamas. To je denar za prebivalce Gaze," je dejal za AFP. Tudi vršilec dolžnosti podpredsednika španske vlade je kritiziral odločitev o ustavitvi sredstev kot izdajo temeljnih evropskih načel in pozval Komisijo, naj spodbuja mir in ne kaznuje Palestincev.

Medtem ko bo Evropska komisija pred kakršnim koli ukrepanjem pregledala svojo finančno podporo Palestini, je Avstrija v ponedeljek napovedala, da bo Palestincem v ponedeljek zjutraj ukinila sredstva v višini 19 milijonov evrov. Tudi Nemčija je potrdila, da bo začasno ustavila pomoč, saj bo opravila temeljitejši finančni pregled.

KOMENTAR: Uredništvo
Anti-imperializem je njihovo prvo, vse ostalo je drugotno.

Kakšni strateški vojaški cilji so se nahajali na območju omenjenega festivala, še ostaja skrivnost. Dejstvo pa je, da skrajna levica skozi svojo zgodovino večkrat zagovarjala terorizem kot sprejemljivo obliko političnega boja. Zgodovina nas uči, da si revolucija želi in potrebuje žrtve. Četudi na lastni strani in med lastnim narodom. Vse za dosego političnega cilja.

Zanimivo pa je tudi, kako sta si pri tem svojem pogledu podali roko skrajna levica in desnica. Namreč na eni strani Levica in na drugi samooklicani varuhi roda, ki gredo s svojimi teorijami zarote tako daleč, da iz vsakega grma tiči Jud, ki ga je potrebno nekako okriviti za nastalo situacijo. Zgolj še ena potrditev, da v odmevu klica ekstremisti slišimo večno resnico – isti, isti, isti ...

Pomembnejše geopolitično dejstvo pa je morebitna ukinitev pomoči Palestini. Z ukinitvijo finančne podpore Palestincem bi se še okrepilo praznjenje zasedenih ozemelj in poslabšala negativna dinamika, vključno z večjim vplivom oboroženih skupin. Evropski politiki morajo priznati, da Palestinska uprava ostaja povsem obrobna pri trenutnih dogodkih. Če bodo na Abasa pritiskali, da bi omejil Hamas in druge skupine, kot je Islamski džihad, se nam bo to vsem maščevalo. Popolna kopenska invazija in nesorazmerni napadi na palestinske civiliste bodo imeli daljnosežne in destabilizirajoče posledice tako za Izraelce kot za Palestince, med drugim bodo povečali širšo podporo palestinskemu oboroženemu odporu in povečali tveganje za vstop Hezbolaha v konflikt.

Velja si namreč zapomniti logiko iz Vatovčevih logov, kot sta zapisala Lenin: »Revolucija ni mogoča brez revolucionarne situacije; poleg tega vsaka revolucionarna situacija ne pripelje do revolucije,« in Trotsky: »Cilj lahko opravičuje sredstva, dokler obstaja nekaj, kar opravičuje cilj.« Logika, ki na svetu ustvarja hudo že stoletje in najde vedno znova druge pojavne oblike za poskus pohoda na oblast.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike