30 novih zaposlitev za reševanje romske problematike (56 tisoč evrov mesečno za plače) bo večinoma stran vržen denar

Po tem, ko je vladajoča koalicija lani v Državnem zboru gladko zavrnila predloge sprememb zakonodaje, ki naj bi prispevali k zajezitvi spirale romskega nasilja, neizobrazbe in nezaposlenosti na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine, so vladajoči znova potegnili na plano preizkušeno neuspešen recept. Še več denarja brez učinka. Za reševanje romske problematike bomo davkoplačevalci za zaposlitev 30 dodatnih ljudi plačevali na mesec 56.310 evrov zgolj za njihove osnovne plače, bistvenih sprememb pri obnašanju romske populacije pa še vedno ne bo.

Na Ministrstvu za delo pod vodstvom Luke Mesca iz stranke Levica načrtujejo 30 novih zaposlitev za nedoločen čas na centrih za socialno delo (CSD) za reševanje romske problematike. Zaposleni bodo na naslednjih CSD-jih: na CSD Dolenjske in Bele krajine bo s 1. decembrom zaposlenih na novo 10 ljudi, na CSD Ljubljana 4, dva bosta na CSD Maribor, na CSD Osrednja Slovenija–Zahod bo novih zaposlitev 5, na CSD Pomurje 6 in na CSD Posavje 3. Na ministrstvo smo vprašali, kaj konkretno bo njihovo delo, v katerih romskih naseljih naj bi delali, kakšne bodo njihove plače in katero izobrazbo morajo imeti.

Delo v romskih naseljih

Pojasnjujejo, da je namen kadrovske okrepitve, da »CSD-ji na terenu delujejo čim bolj proaktivno in preventivno, da bi čim prej prepoznali in rešili socialne stiske, pri tem pa sodelujejo z vrsto različnih deležnikov, ki so ključni za zagotavljanje učinkovite in celovite podpore in pomoči. Način izvajanja dela bo pretežno na terenu, neposredno v naseljih. Strokovni delavci ob izvajanju socialnovarstvenih storitev terensko delo izvajajo na način, da obiskujejo posameznike in družine na domu z namenom boljše ocene njihovih socialnih razmer ter potreb.« Ocenjujejo, da bodo lahko na ta način lažje ugotovili, kakšne so življenjske razmere in specifične potrebe uporabnikov ter pripravili prilagojene načrte pomoči. »Ob tem uporabnikom predstavijo različne oblike pomoči, svetujejo pri reševanju socialnih težav in nudijo psihosocialno pomoč in podporo. Pomagajo tudi pri vključevanju uporabnikov v različne programe. Uporabniki v storitve vstopajo prostovoljno, strokovni delavci z njimi sklenejo dogovor o oblikah pomoči in skupaj pripravijo načrt pomoči. Delo mora biti zasnovano čim bolj kot individualno delo z družinami, saj je to pogoj za spoznavanje družin in vzpostavljanje zaupanja, ki je ključno za učinkovito delo.«

Dodajajo, da pri tem strokovni delavci CSD tesno sodelujejo z drugimi institucijami, kot so šole, zdravstveni domovi, policija, sodišča, nevladne organizacije, lokalne skupnosti, ipd. Na primer, pri primerih nasilja v družini sodelujejo s policijo, varnimi hišami, kriznimi centri ter drugimi programi in organizacijami za zaščito žrtev. Pri obravnavi otrok v stiski pogosto sodelujejo s šolami in zdravstvenimi službami, pri oskrbi starejših pa sodelujejo z domovi za starejše in zdravstvenimi storitvami. »Pri kompleksnih primerih, kot so nasilje v družini, težave z odvisnostjo ali skrb za otroke, se pogosto uporablja multidisciplinarni pristop. To pomeni, da CSD-ji skupaj s strokovnjaki iz drugih institucij oblikujejo celovite rešitve za posameznike in družine.«

Osnovna plača 1.877 bruto

Izhodiščni plačni razred za te strokovne delavce na CSD-jih bo 36., kar pomeni osnovno plačo 1.877 evrov bruto (torej skupaj 56.310 evrov na mesec za 30 zaposlenih) oziroma 1.237 evrov neto. Gre za delovna mesta strokovni delavec na CSD, pri katerih se zahteva, da so zaposleni končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo in so opravili šestmesečno pripravništvo, ali imajo šest mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva. Strokovni delavci so tudi delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo opravljeno devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.

Mesojedec: konkretnih rezultatov ne bo

Kot pravi Silvo Mesojedec, predstavnik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike, konkretnih rezultatov teh 30 novih zaposlitev ne bo. »Morda kak posamični primer. Morali pa bomo plačevati za 30 novih delovnih mest. Očitno sprememb zakonodaje ne bo. Tako bodo romski starši še vedno učili otroke, da je v redu zapustiti šolo po šestih razredih, saj je od zaposlitve, ki jo lahko dobiš z osnovnošolsko izobrazbo, bolj stimulativna denarna socialna pomoč. Punce pa začnejo rojevati že pri 14 letih in se tako začne izplačevanje otroških dodatkov. To je njihov način življenja,« opozarja Mesojedec.

Dokler ne bo konkretnih sprememb v zakonodaji, da bodo Romi čutili posledice deviantnega ravnanja (na primer trenutno se glob za številne prekrške ne sme »trgati« od denarne socialne pomoči in otroških dodatkov), tudi sprememb življenjskih navad Romov ne bo. Mesojedec opozarja na popolno neučinkovitost oblasti za soočanje z romsko problematiko. Kot primer je navedel, da je bila poleg medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki jo koordinira Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), pred dvema mesecema ustanovljena še posebna podskupina, ki naj bi se osredotočila izključno na izboljšanje varnostne problematike. Z ustanavljanjem skupin in podskupin se brez spremembe zakonodaje ne bo zgodilo nič, zakonodaje pa trenutna oblast noče spremeniti iz ideoloških razlogov, opozarja. Vlada nima nobene ideje, kako ukrepati.