Znani Slovenci, ki so nas zapustili v zadnjem letu

1. november je dan, ko se še posebej spominjamo minljivosti človeškega življenja na tem svetu, in tako tudi priložnost, da si prikličemo v spomin markantne osebnosti, ki so nas v preteklem letu zapustile. V prvem članku smo se na Domovini posvetili tujim, tokrat pa domačim veljakom, med katerimi je kar nekaj zvenečih imen.

Decembra 2021 je v 84. letu starosti je umrl pravnik, profesor in kristjan dr. Lovro Šturm. V svoji bogati karieri je bil redni univerzitetni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, sodnik in predsednik ustavnega sodišča, v vladi Andreja Bajuka minister za šolstvo in v 1. Janševi vladi minister za pravosodje. Bil je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in nosilec srebrnega reda za zasluge Republike Slovenije. Deloval je tudi kot ekspert in konzultant v mednarodnih organizacijah OECD v Parizu, OZN v New Yorku in v Evropskem centru za koordinacijo raziskovanj na področju družbenih znanosti na Dunaju.

Letos se je od tega sveta pri 92 letih poslovil eden največjih klasičnih filologov, prevajalcev, kulturnikov in intelektualcev v naši zgodovini, priljubljeni akademik in profesor dr. Kajetan Gantar. Iz klasičnih jezikov je prevedel ogromno število del, napisal mnogo študij in monografij, prejel pa tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot otrok je moral po vojni z očetom bežati, obiskoval je begunsko gimnazijo v Lienzu, po dveh letih pa se vrnil v Slovenijo. Vse življenje je ostal trden v svojem katoliškem prepričanju in družbeni kritik ter vzor celi generaciji klasičnih filologov in drugih intelektualcev.

V zadnjem letu smo izgubili tudi duhovnika, jezuita, misijonarja, prevajalca, esejista in največjega pesnika slovenske emigracije, prof. dr. Vladimirja Kosa. Kot študent teologije je moral, podobno kot prof. Gantar, po vojni bežati čez Karavanke. Zatem je doktoriral na univerzi Gregoriana v Rimu, se pridružil jezuitom in leta 1956 prostovoljcem, ki jih je po vojni potrebovala Japonska. Tam je kot misijonar deloval z zapuščenimi otroki v tokijskem predmestju, predaval na univerzi, ves čas pa pisal pesmi – izdal je kar 29 zbirk, med drugim Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi, za kateri je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Od nas je letos pri 108 letih odšel tudi "nesmrtni" Boris Pahor, eden najpomembnejših in najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, čigar najodmevnejši roman Nekropola govori o pisateljevem življenju v koncentracijskem taborišču. Bil je zamejec, velik domoljub in borec proti vsem totalitarizmom. Jugoslovansko javnost je med drugim razburkal z intervjujem z Edvardom Kocbekom, ki ga je pripravil skupaj z Alojzom Rebulo in v katerem je Kocbek spregovoril o partizanskem povojnem pomoru slovenskih domobrancev - zaradi objave je bil Pahorju več let prepovedan vstop v Slovenijo. Večkrat so Pahorja omenjali tudi kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost, sam pa je na slovensko družbo naslavljal mnoge pozive, ki so bili redko upoštevani: denimo ta, da bi naši himni dodali še drugo kitico Zdravljice. V več člankih smo se Borisu Pahorju poklonili tudi na Domovini.

Avgusta je preminil eden najvidnejših politikov prvega obdobja parlamentarizma v samostojni Sloveniji, nekdanji član stranke SDS Ivo Hvalica. Znan je bil kot izjemen parlamentarec, domoljub in retorik – mnogi si ga bodo zapomnili po kar 4-urnem govoru ob obstrukciji zakona o privatizaciji igralnic leta 1995, kar je najdaljši govor v zgodovini našega parlamenta. Po sporu z Janezom Janšo je iz stranke izstopil in se zatem tudi upokojil ter umaknil iz politike. Visoko so ga cenili politiki z vseh polov – njihove poglede smo na Domovini zbrali v tem članku.

Radko Polič, eden najprepoznavnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev, je naslednji, ki se ga spominjamo. Bil je dolgoletni član ansambla ljubljanskega SNG Drama in prejemnik Borštnikovega prstana ter Prešernove nagrade za življenjsko delo. Poleg številnih predstav je igral tudi v priljubljenih slovenskih filmih, kot so Idealist, To so gadi, Deseti brat ...

V 71. letu starosti je umrl Marko Brecelj, ekscentrični kantavtor, glasbenik, vsestranski ustvarjalec in aktivist. V zgodovino slovenske glasbe se bo še posebej zapisal z legendarnim albumom Coctail, ki ga je pripravil v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem in na katerem so pesmi, kot npr. Alojz valček, Črni Peter, Škandal v Rdečem baru ... Bil je ustanovitelj, pisec večine besedil in pevec rock skupine Buldožer, v Jugoslaviji posebej prepoznavne po albumu Pljuni istini u oči. V kasnejših letih je deloval tudi kot mladinski in socialni delavec ter vzbujal pozornost s političnimi performansi in t. i. "mehkim terorizmom".

Jure Robežnik, ki je umrl pri 89 letih, je avtor številnih najbolj legendarnih in ponarodelih skladb iz zlatega obdobja slovenske popevke. Kot skladatelj jazzovske in zabavne glasbe je na besedila pesnikov, kot so Gregor Strniša, Milan Jesih, Dušan Velkaverh ali Elza Budau, napisal popevke Pegasto dekle, Ti si moja ljubezen, Mlade oči, Ljubljančanke, Orion, Na vrhu nebotičnika, Vrtiljak in številne druge.

France Slana, ki je dosegel 95 let, pa je bil "eden naših najstarejših in najplodovitejših slikarjev, čigar delo je naletelo na širok krog ljubiteljev", kot so zapisali pri Delu. Po likovnem pristopu je bil pretežno tradicionalist, a s samosvojim in prepoznavnim slogom. Njegovi značilni motivi so bili vedute mest in krajin, živali, ženski akti, Don Kihoti, tihožitja in čolni, ustvarjal pa je v različnih tehnikah, od klasičnih tehnik olja in akvarela do gvaša, temper, pastel, risb, grafik, tapiserij in keramik.

Prav tako v mesecu maju se je po težki bolezni v 84. letu poslovil jezikoslovec ‘Profesor vejica’ Tomo Korošec iz Laškega, ki je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval slovenski knjižni jezik in stilistiko. Korošec je v svojem raziskovalnem delu obravnaval vprašanja stilistike poročevalstva, jezikovne kulture, terminologije in besediloslovja. Je tudi avtor več knjig, slovarjev in učbenikov. Njegovo znanstveno delo in razvijanje pomembnih univerzitetnih predmetov na Filozofski fakulteti (Besediloslovje) in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Jezik in stil oglaševanja, Stilistika poročevalstva, Slovensko vojaško izrazoslovje) sta neizbrisno zaznamovala akademski prostor. Pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo profesorja Korošca je pionirsko kar na štirih področjih: razvijal je vojaško izrazoslovje in razčlenjeval slovenski vojaški jezik, raziskoval problematiko jezika in stila novinarskih besedil, razčlenjeval jezik in stil oglaševanja ter utemeljil slovensko besediloslovje. Upokojil se je leta 2008.

Še ena prepoznavna slikarka in ilustratorka nas je zapustila v preteklem letu – to je Marlenka Stupica, ki jo poznamo predvsem po neštetih ilustracijah v znamenitih pravljicah, od bratov Grimm in Andersena do Otona Župančiča ali Ele Peroci. S svojimi natančnimi, duhovitimi, preprostimi in razumljivimi ilustracijami, na katerih temelji pojem pravljičark t. i. ljubljanske ilustratorske šole, je "zaznamovala sleherno otroštvo in mladost na Slovenskem", kot so ob njeni smrti zapisali pri Siolu.

Kdo ne pozna kultnih slovenskih filmov, kot so Poletje v školjki 1 in 2, Tantadruj ali Dvojne počitnice? Letošnjega oktobra je pri 75 letih umrl njihov režiser Tugo Štiglic.

Danes pa so iz Zveze policijskih veteranskih društev Sever sporočili, da je umrl Vinko Beznik, ki je bil med pripravo za obrambo slovenske suverenosti poveljnik specialne enote policije.

https://twitter.com/BorutPahor/status/1587409791625973762