Kako se Iva Hvalice spominjajo politični sopotniki Jerovšek, Gantar, Peterle, Gorenak in Podobnik

mcepin

Kaj pa vem

Tone

Gorenjak-retorika-umetnost so trije med sabo izključujoči se pojmi...😉

Jonsky

Pustil se bom izzvati. Čeprav velja pravilo, da o mrtvih nič, razen dobro, je treba reči, da bi pokojnik lahko dal od sebe več kot je dal. Dolge govorance in retorični vložki niso dovolj. Ko se je politično "upokojil", je šele pokazal, da pravzaprav ni spadal na politično desnico. Mislim, da ni realiziral svojih političnih ambicij, ki niso bile tako zelo enoznačne. Že to, da je tajkunov nizko nakladni politični tabloid najslabše vrste rad pred volitvami objavljal njegova videnja slovenske politike in politikov, je pomenljivo dejstvo, ki mu kot rodoljubu, za kakršnega se je izdajal, ni v čast. Bil je žrtev lastnih neuresničljivih in neuresničenih političnih ambicij! Kozjanci, ki so se mučili na svoji težki zemlji, bi rekli, naj mu bo lahka težka slovenska zemlja.

Vse je povedano s tem, da ga je v svojem nekrologu povzdignil med zvezde sam Pavel Gantar, mamin in levičarski sinko.

Si pomislil, da morda pa vsi nimamo za branje in pisanje časa 24 ur na dan .

Seveda, bolj relevantne so vsebine, ki spadajo v rumeni tisk, tam je dosti več komentarjev.

Jonsky, za podpornike levice, kamor očitno spadate, so pozitivni liki na desnici itak samo tisti ljudje, ki so kdajkoli in kakorkoli javno izrekli proti politiku Janezu Janši, ali so izstopili iz Slovenske demokratske stranke, ali pa so že pokojni. Še najbolj pa vam leži kombinacija vsega trojega: hvaliti pokojne desničarje, ki so izstopili iz SDS in redno nastopali proti Janši. No le povejte, če veste, kdaj je Gantar pokojnega Hvalico pohvalil še zaživa??

No, vi mi pripisujete doktrino " dober Indijanec je samo .....Indijanec", saj veste kaj je vmes, vendar ne mislim tako. Hvalica je edini pokojni desničar, ki sem ga do sedaj pohvalil, vsaj ne spominjam se koga drugega. Če sem, me boste že vi spomnili. Drugače so mi povsem simpatični številni živi desničarji: Ljudmila Novak, Lojze Peterle, Janez Podobnik, kardinal Rode, Šurla, Kršinar, Jordan Cizelj, Črnčec in še marsikoga bi lahko naštel.

Tudi urednik Rok Čakš mi ni zoprn.

Kar pa ne morem reči za Tina Mamiča.

Jonsky, s svojim spiskom desničarjev, ki so vam simpatični, pravzaprav potrjujete mojo tezo, ki jo navajam v prejšnjem komentarju. Izvzemimo g. kardinala Rodeta, ki se s politiko izrecno ne ukvarja in Janeza Podobnika, za katerega res ne vem, da bi gojil zamere do Janše in je torej izjema, ki potrjuje pravilo, ter poglejmo ostale naštete na vašem spisku. - O Romani Jordan se je v levih medijih veliko namigovalo, da je izstopila iz stranke SDS. Zagotovo pa je izstopila iz izvršilnega odbora stranke, če tudi iz stranke, pa ne vem. - Ljudmila Novak drži do Janše veliko zamero in ga najraje kritizira v levičarskih medijih, npr. v pogovorih za Mladino in še kateri levi časopis. - Lojze Peterle sicer ne izkazuje posebnih zamer do Janše, a so se zato namesto njega precej oglašali drugi iz N.Si in Janšo krivili za padec Peterletove vlade. - Če vsaj deset let prebirate Reporter, bi morali opaziti, da je bil Igor Kršinar še pred nekaj leti dokaj zagret zagovornik politika Janeza Janše in stranke SDS. Odkar je medijski in smetarski tajkun Odlazek kupil revijo Reporter, je kruhoborec Kršinar zaobrnil svojo ploščo in postal eden najhujših klevetačev taistega politika in stranke SDS. Enako velja za odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurlo. Poiščite njune članke izpred desetih let. - O Črnčecu najbrž ni treba posebej izpostaviti, da je bil vodja Odbora 2014, ki se je zavzemal za izpustitev Janše iz krivičnega zapora. Le kako leto kasneje pa se je Črnčec, presenetljivo, na zelo čuden način spečal s Šarcem ter skupaj z le-tem postal velik Janšev nasprotnik. Kot vidite, moja teza stoji. Našteti so vam simpatični zato, ker so, ali izstopili iz stranke SDS ali pa so znano kot veliki Janševi kritiki oziroma nasprotniki :)

Saj priznam, Madison, ni se treba trudit. Lep pozdrav

Friderik

Pravzaprav se je Hvalica skregal z Janšo in demonstrativno iztopil iz stranke. In še vsakič, ko se je javno oglasil, se je še kar naprej kregal z Janšo. O mrtvih vse dobro, toda bodimo pošteni in povejmo, da je Hvalica ljubil ekscesnost. Že samo dejstvo, da si je ob 89-tih ostalih poslancih v parlamentu, ki bi vsi imeli kaj povedati, vzel čas, da je več kot štiri ure sam govoril in zgolj samega sebe poslušal, veliko pove o njegovem značaju. Obstrukcija gor ali dol, štiri ure je pa le malo predolga lajtnga. Mojih pet stricev je (bilo) Goricjanov, trije so namreč pokojni, dva pa kljub 80-tim letom še zelo živa in živahna. Vsi so imeli skupno lastnost, da so bili v družbi vedno zelo glasni in elokventni govorci ter veliki zabavljači - na tuj račun, se razume :)) Takšni pač so povečini možakarji na Goriškem, še posebej starejše generacije. Trmasti v svojem prepričanju in glasni v sporočanju se radi pošalijo na tuj račun. In niso prav dobri in pozorni poslušalci. Hvalica me je v nastopih vedno spominjal na moje strice, kar ni bilo vedno samo simpatično. Zelo cenim njegov dolgoletni dejaven trud, da bi s Sabotina snel oni sramotni napis v čast zločinskemu diktatorju Titu. Ne vem, kdaj in zaradi česa je vendarle obupal, kajti tisti sramotni napis je še zmeraj prav tam.