Združevanje muzejev: ideološko mešanje revolucije z osamosvojitvijo ali maščevanje državne sekretarke sedanjemu direktorju

Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je zasnovala prejšnja vlada, kot samostojne ustanove očitno kmalu ne bo več. Ministrstvo za kulturo je namreč napovedalo, da ga bo skupaj z Muzejem novejše zgodovine združilo v nov javni zavod.

»Muzeja slovenske osamosvojitve kot samostojne ustanove, ki ga je zasnovala prejšnja vlada in ki ima že od marca direktorja s polnimi pooblastili, ne bo. Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je odločila, da ga združi z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod,« so sporočili z ministrstva za kulturo.

Kot kaže, bodo skupaj z Muzejem slovenske osamosvojitve ukinjeni tudi prostori stare vojašnice na Poljanski 40, ki so mu bili namenjeni. Ministrstvo bo prostore namenilo zgolj Arhivu RS. Muzej slovenske osamosvojitve je vlada predvidela v predlogu državnega proračuna za leto 2022, sklep o ustanovitvi pa je sprejela marca 2021.

Združitev dveh muzejev v en zavod

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je kot enega od ključnih razlogov izpostavila upoštevanje raziskovalne in muzejske stroke, ki naj bi že ob ustanovitvi muzeja opozarjala, da gre za politični projekt.

Kakor poroča STA, je ministrica še dejala, da tovrstno gradivo zbirajo že številne druge ustanove po Sloveniji: »S tem se ukvarja že precej institucij, muzejskih, raziskovalnih v Sloveniji in ravno zato menimo, da je dovolj, da se združita oba muzeja in da se to delo nadaljuje v tej novi instituciji. Vsekakor menimo, da je potrebno obravnavati tudi obdobje sodobne zgodovine, tudi 90. let, ampak ne na ta način, da se to s takšnim rezom ločuje. Tu je šlo očitno za ideološki projekt ustanovitve nove institucije.«

Združitev muzejev naj bi se, kot pravijo na ministrstvu, zgodila v zelo kratkem času. Sodelavci Muzeja slovenske osamosvojitve se bodo pridružili ekipi Muzeja novejše zgodovine, ki ga trenutno vodi dr. Jože Dežman. Iz tega bo nastal nov javni zavod z verjetno novim vodstvom.

Muzej novejše zgodovine se bolj malo posveča osamosvojitvi

"Zbiranje muzejskih predmetov in ustvarjanje muzejskih zbirk se je začelo že med drugo svetovno vojno, zlasti pod okriljem partizanskega Znanstvenega inštituta. V prvih letih po vojni je v Muzeju delovala posebna terenska skupina z nalogo načrtnega zbiranja muzejskega gradiva, pomembnega za slovensko zgodovino ... Muzejske zbirke so bile prvotno vezane predvsem na vojno in vojaško gradivo, sčasoma pa so v depoje in pozneje tudi na razstave vse bolj prihajali tudi predmeti civilnega izvora iz vseh obdobij 20. stoletja," navajajo na spletni strani muzeja.

Njihova spletna stran pa ima tudi podstran, kjer naštevajo znamenite predmete svojega muzeja. Teh je očitno trinajst. In od teh trinajstih je deset v povezavi z drugo svetovno vojno. Poleg tega pa pod svoje znamenite predmete štejejo še posmrtno masko diktatorja Josipa Broza Tita, zastavo, ki je slovesno zaplapola 26. junija 1991 na večerni slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti na današnjem Trgu republike v Ljubljani, ter računalnik Sinclair ZX Spectrum.

Od februarja 2021 je direktor Muzeja novejše zgodovine postal zgodovinar dr. Jože Dežman, ki je bil že ob svojem imenovanju deležen številnih napadov s strani politične levice. Takrat je zapisal: "Ko sem leta 2005 prihajal v MNZS, so kampanjo proti meni usmerjali strokovni kolegi, objavili so tudi protestno izjavo. To pot je kampanjo vodil kar Oto Luthar, predsednik sveta MNZS. V Delovi Sobotni prilogi je 31. decembra lani (2020, op.a.) ozmerjal tako mene kot ministra za kulturo Vaska Simonitija in strokovne kolege, ki razdirajo titoistični sistem ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil."

Njegova usoda kot direktorja ob združevanju in ustanavljanju novega zavoda ostaja nejasna. Domnevati pa velja, da ga bo nova oblast na kulturnem ministrstvu želela zamenjati. Namreč kot direktor je imel mandat do začetka leta 2026, kar pa gotovo ne ustreza ministrici iz vrst Levice ter je združevanje muzejev lahko le del revanšizma, ki ga izvaja Golobova vlada. Dežman je sicer Muzej novejše zgodovine Slovenije vodil že v mandatu 2005–2010.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1583511200629141504

V intervjuju ob imenovanju na mesto direktorja Muzeja novejše zgodovine je dr. Dežman tudi poudaril pomembnost Muzeja slovenske osamosvojitve: "Tisti, ki so se najbolj spravili nad ustanavljanje Muzeja slovenske osamosvojitve, so skušali ustvariti vtis, da naj bi se muzeji in še kdo množično in na veliko ukvarjali s procesi slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Žal temu ni tako. Še najbolj izstopajoč dosežek je postavitev razstave o vojni za obrambo Republike Slovenije v Parku vojaške zgodovine v Pivki in dve razstavni sobi v MNZS, ki sežeta do leta 2008. Vendar pa je to še daleč od tega, da bi bila ta prelomna osvobodilna leta slovenske nacije ter Republika Slovenija ustrezno in temeljito raziskana in predstavljena javnosti."

Odnos do osamosvojitve pri levici nič novega

Poslanec stranke Levica Miha Kordiš je ob državnem prazniku decembra 2021 menil, da smo Slovenci z osamosvojitvijo in ustanovitvijo lastne države izvedli “kapitalistično kontrarevolucijo”, v kateri je peščica nesramno obogatela, ljudje pa živijo v revščini. “Dragi narod, nategnili so te,” je začinil svoj zapis na Facebooku na državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Ta je po prepričanju Kordiša nateg establišmenta.

“Odcepitev Slovenije od Jugoslavije je bila kapitalistična kontrarevolucija ali dragi narod, nategnili so te,” piše poslanec. Ter nadaljuje, da smo “socialno pravičnost in solidarnost zamenjali za razvojno, zdravstveno, stanovanjsko, skrbstveno in socialno krizo le zato, da je peščica nesramno obogatela, establishment pa to danes proslavlja kot – samostojnost in enotnost.” Več v tem prispevku.

Maščevanje sedanje državne sekretarke?

Ob svojem imenovanju je dr. Dežman poudarjal tudi številne projekte, ki jih takratno vodstvo ni želelo peljati, kot je bil denimo projekt zbiranja življenjskih zgodb Moja zgodba – snemanje življenjskih zgodb tistih, ki so pomembno zaznamovali slovensko demokratizacijo in osamosvojitev – tako civilnodružbenih kot političnih, vojaških in drugih. Tudi spletna stran Slovenska pomlad je zastala.

Zadnjih nekaj let MNZS pod vodstvom takratnega vodstva ni več sprejemal predmetov s prikritih morišč in grobišč. "Zdaj bomo predmete začeli prevzemati in jih ustrezno obdelali ter jih shranili in predstavili v depojih v Pivki," je leta 2021 napovedal takrat novodošli direktor dr. Dežman.

Dr. Dežman je namreč na tej funkciji zamenjal dr. Kajo Širok, ki je spomladi letos prevzela vodenje projekta GO!2025 – evropska prestolnica kulture. Vendar je po dobrih dveh mesecih, s 23. junijem 2022, odšla na mesto državne sekretarke v kabinet predsednika vlade Roberta Goloba za področje kulture.

https://twitter.com/IPirkovic/status/1583550961393418242