Zdaj je uradno: Slovenci izumiramo

Privzeta profilna slika
Peter Kotnik
Vir: Facebook Tomo Strle
POSLUŠAJ ČLANEK

Po uradnih podatkih Statističnega urada RS precej več Slovencev umre kot se jih rodi. Število državljanov Slovenije se ohranja predvsem po zaslugi prihodov migrantov, katerih delež se povečuje. Prihajajo predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. Kljub zaskrbljujočim podatkom o izumiranju Slovencev je vlada Roberta Goloba ukinila Urad za demografijo, ki ga je ustavila vlada Janeza Janše.

Samo lansko leto je Golobova vlada podelila 17.252 delovnih dovoljenj tujcem, ki so se številni z družinami nastanili v Sloveniji. Trenutno je v državi več kot 50.000 migrantov z dovoljenjem za delo, večina iz BiH.

Umre več Slovencev kot se jih rodi

Po poročanju Statističnega urada Republike Slovenije (SRS) podatki za leto 2023 kažejo, da je naravni prirast znašal negativnih 4551 prebivalcev. Število živorojenih otrok je 16.989, umrlo pa je 21.540 prebivalcev, kar pomeni, da je sedmo leto zapored umrlo več prebivalcev, kot se jih je rodilo. Naravni prirast prebivalstva je bil tako negativen v vseh četrtletjih in v 2023 prvič tudi v vseh mesecih.

Je pa zato na drugi strani selitveni prirast pozitiven v vseh četrtletjih, najizraziteje v drugem: priselilo se je 3.994 več prebivalcev, kot se jih je odselilo. Največ notranjih selitev, tj. sprememb naselja prebivališča v Sloveniji, je bilo v 1. četrtletju, 28 %. Vseh notranjih selitev je bilo za 16 % manj kot v 2022.

V Slovenijo prihajajo zlasti tujci, iz države se selijo zlasti Slovenci

Skupni prirast je bil s 6.977 prebivalci pozitiven vseh štirih četrtletij in tudi na letni ravni. SURS navaja, da se je v povprečju se je lani v enem dnevu rodilo 47 otrok, umrlo pa 59 prebivalcev Slovenije. 93 prebivalcev se je v povprečnem dnevu priselilo iz tujine, 63 ljudi pa odselilo v tujino.

Statistika zajema tudi podatke o porokah in ločitvah. Lani je bilo tako sklenjenih 6.388 zakonskih zvez ali za 6 % manj kot leto prej. Največ porok je bilo v 3. četrtletju, in sicer 2.570, mesec z največ porokami pa je bil september, ko je zakonsko zvezo sklenilo 995 parov. Razvez zakonskih zvez je bilo 2.165 ali za 1 % več kot v letu pred tem. Največ, kar 600, jih je bilo v drugem četrtletju. Povprečno se je v enem dnevu poročilo 35 prebivalcev, ločilo pa se jih je 12.

Staranje prebivalstva in EU

Eden od glavnih razlogov za negativni naravni prirast je starajoče se prebivalstvo. Povečanje deleža starejših prebivalcev pomeni višjo smrtnost in manjše število žensk v rodni dobi. Hkrati se rodnost zmanjšuje zaradi različnih dejavnikov, kot so spremembe v življenjskem slogu, gospodarske razmere in poznejše odločanje za otroke.

Negativni naravni prirast ni problem le Slovenije, temveč tudi številnih drugih evropskih držav. Po podatkih Eurostata se podobni trendi pojavljajo v državah kot so Italija, Nemčija in Madžarska.

Demografske spremembe so za EU velik izziv. Evropski parlament preučuje vzroke in možne rešitve, na njihovi spletni strani pa navajajo demografske trende EU. Te kažejo na zmanjševanje prebivalstva v nekaterih regijah: hitro upadanje števila, posebej v vzhodni in južni Evropi zaradi kombinacije migracij znotraj EU iz teh območij in nizke stopnje rodnosti.

Prisoten je tudi beg in na drugi strani pridobitev možganov, saj zaradi stalnih emigracij nekatere regije izgubljajo visoko usposobljene ljudi, druge pa jih pridobivajo. Razkorak se kaže med urbanim in podeželjem. Podeželje pokriva do 44 odstotkov površine Unije, a 78 odstotkov prebivalstva živi v urbanih ali primestnih območjih. Zaradi naraščajoče pričakovane življenjske dobe napovedi kažejo, da bo leta 2070 30,3 odstotka prebivalstva starega 65 let ali več, kar pomeni starajočo se družbo. Leta 2015 pa je tudi EU doživela prvi negativni naravni prirastek prebivalstva, ta trend pa naj bi bil dolgoročen.

Možni ukrepi?

Da je za spopadanje z izzivi negativnega naravnega prirasta je potrebno sprejeti več ukrepov se strinjajo tudi strokovnjaki, njihovi predlogi pa so raznoliki. Nekateri predlagajo spodbujanje rodnosti z ukrepi, kot so finančne spodbude za družine, boljša usklajenost dela in družinskega življenja ter dostopnejše stanovanje za mlade družine.

Drugi so naklonjeni večji podpori staršem z otroki, vključno z dostopom do kakovostnega varstva otrok in daljših porodniških dopustov.

Tretji, zlasti levica predlagajo celo spremembe v migracijski politiki, in sicer spodbujanje pozitivnega migracijskega salda z aktivno migracijsko politiko, ki privablja delovno silo iz drugih držav.

Izbrano za naročnike
Spomini na žalostne zgodbe uničujočih poplav avgusta 2023
»Vse nas obhaja misel: zdaj bo šlo zares!« (4. del)
110 let od začetka vojne med Avstro-Ogrsko in Srbijo (3. del)
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Matej Tonin: Pri zunanji in varnostni politiki bi morala biti Evropa bolj odločna (2. del)
  • 28. 05. 2024
voda, kozarec
Slovenci, kam gremo?
  • 15. 07. 2024
Romana Tomc: Ne razumem, kako so lahko nekateri poslanci tako slepi ali politično šalabajzerski (2. del)
  • 01. 05. 2024