Zaradi metuljčka bodo krave ostale brez trave
POSLUŠAJ ČLANEK
Vseslovenski protest kmetov, ki je potekal v 20 mestih, je posledica dolgoletnega zanemarjanja problematike slovenskega kmeta, ki prideluje domačo (ekološko) hrano, soočati pa se mora s čedalje večjimi birokratskimi težavami in omejevanji, ki so (tudi) posledica nove skupne evropske kmetijske politike, na katero se pri novih in novih prepovedih kmetovanja in gnojenja s fitofarmacevtskimi sredstvi v imenu varovanja okolja rada izgovarja slovenska vlada.
Tako je kmete v zadnjih tednih najbolj na noge dvignila nova predlagana vladna uredba o upravljanju z območjem Nature 2000 v letih 2023–2028, ki v t. i. prvem območju po novem predvideva popolno prepoved gnojenja (in pridelovanja) površin ter paše domačih živali, košnjo trave pa bi letos dovolili šele po 1. avgustu, medtem ko bi jo prihodnje leto 1. julija.
Takrat pa je trava že suha in brez hranilnih snovi, ki so še kako pomembne za tiste kmete, ki živali, zlasti goveda, hranijo izključno s senom. Težave imajo tudi kmetje, ki ne bodo več mogli gojiti npr. koruze, s katero krmijo živali.
Ker Natura 2000 predstavlja skoraj 37 odstotkov slovenskih površin – in tu je Slovenija po deležu površine, ki je v varovanem območju, celo na prvem mestu v Evropski uniji – tako predstavljajo predlagani omejitveni ukrepi vseslovenski kmečki problem, ki pa ga bodo daleč najbolj občutili kmetje na Ljubljanskem barju in Planinskem polju. V širši okolici Iga je namreč najmanj 70 kmetij, ki se nahajajo na območju, kjer bi lahko že prihodnji mesec v veljavo stopila rigorozna pravila, več deset jih je tudi na območju Planine.
Uredba predvideva spremembo okrog 200 hektarjev najboljših njiv v steljnike. Strog režim naj bi v prvi fazi obsegal 690 hektarjev zemljišč, želja naravovarstvenikov pa je, da se strogo varovano območje razširi na več kot 1200 hektarjev kmetijskih površin na Barju.
Problem je tudi v tem, ker kmetje trdijo, da za uredbo sploh niso vedeli, da so zanjo izvedeli naključno in da je Ministrstvo za naravne vire in prostor namenilo le nekaj dni za javno obravnavo. Ta se je končala v soboto, 25. marca, kmetje pa se morajo do 1. aprila odločiti, ali bodo zaprosili za subvencije, ki so predvidene za tiste kmetije, ki jih bodo nova pravila prizadela.
Ni torej problem zgolj dejstvo, da kmetom ni bilo jasno predstavljeno, kakšno nadomestilo za izpad dohodka lahko pričakujejo, temveč tudi to, da se z vlogo za subvencijo morajo zavezati h kmetovanju pod novimi pravili za prihodnjih pet let, odločitev pa morajo sprejeti praktično čez noč, čeprav še niso opravili izračuna, ali je s kmetovanjem sploh smiselno nadaljevati.
Na to so opozorili na javnem posvetu 15. marca letos na Igu, kamor so prišli tudi predstavniki ministrstev, tako kmetijskega kot okoljskega; slednje je tisto, ki je predlagalo sprejetje uredbe in na katero se je Sindikat kmetov Slovenije moral obrniti s svojimi pripombami, kar je storila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki jo vodi Roman Žveglič.
Kmetom je bilo v izjemno razgretem vzdušju v polni dvorani Kulturnega doma na Igu sicer pojasnjeno, da gre za direktivo Evropske komisije, ki da je Slovenijo zaradi izginjanja nekaterih ogroženih živalskih vrst v novo uredbo dobesedno prisilila, kmetje pa so le stežka razumeli, kako je mogoče, da se Slovenija tako hitro ukloni Bruslju in onemogoči ljudi, ki so sicer v teh krajih desetletja živeli zliti z naravo.
Zato so prepričani, da njene zakonitosti tudi dobro poznajo in da je za podnebne spremembe in izginjanje živalskih vrst kriviti slovenskega kmeta neupravičeno. Sami namreč menijo, da prav kmet s svojim urejanjem zemlje in košnjo skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Kmetje so predstavnikom omenjenega ministrstva predali 11 zahtev, ki jih je tisti večer podpisalo 275 kmetov. V prvi vrsti so zahtevali takojšnjo javno objavo poročila o opravljenih večletnih poskusih v naravnem okolju Ljubljanskega barja, katerih rezultati in neodvisna evalvacija so pokazali, da je uvajanje varstvenih režimov, ki jih prinaša uredba, nujno. Zahtevali so spisek vseh ljudi, ki so pri pripravi uredbe sodelovali, sicer pa pozvali tudi k takojšnjemu črtanju zahteve za režim konverzije njiv v steljnike, saj da po dostopnih informacijah Evropska komisija tega ni nikoli zahtevala.
Kmetje so zahtevali prostovoljen vstop v režim in da se vsem kmetijam, ki jim bo s tem ukrepom ali s prihodnjimi naravovarstvenimi ukrepi deloma ali v celoti onemogočeno kmetovanje, določi pravično rento v višini tržne cene pridelka, ki bi ga na teh površinah pridelali.
Helena Žučko iz Kmetijske zadruge Ig, ki je organizirala okroglo mizo, je povedala, da uredba grobo posega v lastninsko pravico. »Kljub temu, da se je uredba pripravljala nekaj let, možnost sodelovanja v tem postopku lastnikom ni bila nikoli dana, nihče jih ni nič vprašal. Še danes lastnike zemljišč, na katerih bo država izvajala režim, o tej nameri ni obvestil nihče. Vse je bilo pripravljeno na hitro in potihoma, se pred njimi skrivalo, edina možnost vplivanja je odklonilno mnenje, ki ga kmetje in lastniki zemljišč lahko dajo v okviru odprte javne obravnave, kar jih kot lastnike povsem razvrednoti in izenači z vso ostalo javnostjo,« meni Žučkova.
Tako je kmete v zadnjih tednih najbolj na noge dvignila nova predlagana vladna uredba o upravljanju z območjem Nature 2000 v letih 2023–2028, ki v t. i. prvem območju po novem predvideva popolno prepoved gnojenja (in pridelovanja) površin ter paše domačih živali, košnjo trave pa bi letos dovolili šele po 1. avgustu, medtem ko bi jo prihodnje leto 1. julija.
Takrat pa je trava že suha in brez hranilnih snovi, ki so še kako pomembne za tiste kmete, ki živali, zlasti goveda, hranijo izključno s senom. Težave imajo tudi kmetje, ki ne bodo več mogli gojiti npr. koruze, s katero krmijo živali.
Ker Natura 2000 predstavlja skoraj 37 odstotkov slovenskih površin – in tu je Slovenija po deležu površine, ki je v varovanem območju, celo na prvem mestu v Evropski uniji – tako predstavljajo predlagani omejitveni ukrepi vseslovenski kmečki problem, ki pa ga bodo daleč najbolj občutili kmetje na Ljubljanskem barju in Planinskem polju. V širši okolici Iga je namreč najmanj 70 kmetij, ki se nahajajo na območju, kjer bi lahko že prihodnji mesec v veljavo stopila rigorozna pravila, več deset jih je tudi na območju Planine.
Uredba predvideva spremembo okrog 200 hektarjev najboljših njiv v steljnike. Strog režim naj bi v prvi fazi obsegal 690 hektarjev zemljišč, želja naravovarstvenikov pa je, da se strogo varovano območje razširi na več kot 1200 hektarjev kmetijskih površin na Barju.
Direktiva evropske komisije
Problem je tudi v tem, ker kmetje trdijo, da za uredbo sploh niso vedeli, da so zanjo izvedeli naključno in da je Ministrstvo za naravne vire in prostor namenilo le nekaj dni za javno obravnavo. Ta se je končala v soboto, 25. marca, kmetje pa se morajo do 1. aprila odločiti, ali bodo zaprosili za subvencije, ki so predvidene za tiste kmetije, ki jih bodo nova pravila prizadela.
Ni torej problem zgolj dejstvo, da kmetom ni bilo jasno predstavljeno, kakšno nadomestilo za izpad dohodka lahko pričakujejo, temveč tudi to, da se z vlogo za subvencijo morajo zavezati h kmetovanju pod novimi pravili za prihodnjih pet let, odločitev pa morajo sprejeti praktično čez noč, čeprav še niso opravili izračuna, ali je s kmetovanjem sploh smiselno nadaljevati.
Na to so opozorili na javnem posvetu 15. marca letos na Igu, kamor so prišli tudi predstavniki ministrstev, tako kmetijskega kot okoljskega; slednje je tisto, ki je predlagalo sprejetje uredbe in na katero se je Sindikat kmetov Slovenije moral obrniti s svojimi pripombami, kar je storila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki jo vodi Roman Žveglič.
Kmetom je bilo v izjemno razgretem vzdušju v polni dvorani Kulturnega doma na Igu sicer pojasnjeno, da gre za direktivo Evropske komisije, ki da je Slovenijo zaradi izginjanja nekaterih ogroženih živalskih vrst v novo uredbo dobesedno prisilila, kmetje pa so le stežka razumeli, kako je mogoče, da se Slovenija tako hitro ukloni Bruslju in onemogoči ljudi, ki so sicer v teh krajih desetletja živeli zliti z naravo.
Zato so prepričani, da njene zakonitosti tudi dobro poznajo in da je za podnebne spremembe in izginjanje živalskih vrst kriviti slovenskega kmeta neupravičeno. Sami namreč menijo, da prav kmet s svojim urejanjem zemlje in košnjo skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Kmetje so predstavnikom omenjenega ministrstva predali 11 zahtev, ki jih je tisti večer podpisalo 275 kmetov. V prvi vrsti so zahtevali takojšnjo javno objavo poročila o opravljenih večletnih poskusih v naravnem okolju Ljubljanskega barja, katerih rezultati in neodvisna evalvacija so pokazali, da je uvajanje varstvenih režimov, ki jih prinaša uredba, nujno. Zahtevali so spisek vseh ljudi, ki so pri pripravi uredbe sodelovali, sicer pa pozvali tudi k takojšnjemu črtanju zahteve za režim konverzije njiv v steljnike, saj da po dostopnih informacijah Evropska komisija tega ni nikoli zahtevala.
skrivalnice
Kmetje so zahtevali prostovoljen vstop v režim in da se vsem kmetijam, ki jim bo s tem ukrepom ali s prihodnjimi naravovarstvenimi ukrepi deloma ali v celoti onemogočeno kmetovanje, določi pravično rento v višini tržne cene pridelka, ki bi ga na teh površinah pridelali.
Helena Žučko iz Kmetijske zadruge Ig, ki je organizirala okroglo mizo, je povedala, da uredba grobo posega v lastninsko pravico. »Kljub temu, da se je uredba pripravljala nekaj let, možnost sodelovanja v tem postopku lastnikom ni bila nikoli dana, nihče jih ni nič vprašal. Še danes lastnike zemljišč, na katerih bo država izvajala režim, o tej nameri ni obvestil nihče. Vse je bilo pripravljeno na hitro in potihoma, se pred njimi skrivalo, edina možnost vplivanja je odklonilno mnenje, ki ga kmetje in lastniki zemljišč lahko dajo v okviru odprte javne obravnave, kar jih kot lastnike povsem razvrednoti in izenači z vso ostalo javnostjo,« meni Žučkova.
Ekskluzivno za digitalne naročnike in bralce tednika Domovina:
Na območju Barja, ki ga določila uredbe pokrivajo, je veliko družinskih kmetij z večstoletno zgodovino, ki živijo zgolj od dela svojih rok. Ena takšnih je tudi ekološka kmetija Uršič v Iški vasi. Obiskali smo njenega lastnika, Antona Uršiča ...
2. del članka z naslovom: Kmetje svarijo vlado in Slovence: želite jesti varno, domačo hrano ali uvoženo iz Brazilije? je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino ta trenutek še lahko sklenete 17 % ceneje, zato pohitite, saj je ponudba časovno omejena. Novo številko tednika najdete vsak v četrtek na prodajnih policah tiska.
Na območju Barja, ki ga določila uredbe pokrivajo, je veliko družinskih kmetij z večstoletno zgodovino, ki živijo zgolj od dela svojih rok. Ena takšnih je tudi ekološka kmetija Uršič v Iški vasi. Obiskali smo njenega lastnika, Antona Uršiča ...
2. del članka z naslovom: Kmetje svarijo vlado in Slovence: želite jesti varno, domačo hrano ali uvoženo iz Brazilije? je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino ta trenutek še lahko sklenete 17 % ceneje, zato pohitite, saj je ponudba časovno omejena. Novo številko tednika najdete vsak v četrtek na prodajnih policah tiska.
Zadnje objave
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Predstavnika gospodarstva izstopila iz Strateškega sveta za davke
18. 9. 2024 ob 12:30
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Domovina 166: Pavel Rupar gre na volitve!
18. 9. 2024 ob 6:00
Odstopil je šolski minister Felda
17. 9. 2024 ob 20:32
Bo vlada dobila dva nova ministra?
17. 9. 2024 ob 19:38
Ekskluzivno za naročnike
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
11 komentarjev
Friderik
To je navadni ekoterorizem. Na Nizozemskem so kmetje našli odgovor na to. Na zadnjih volitvah pred tedni v senat je zmagala nova sredinsko desna kmečko meščanska stranka BBB in vse presenetila.
MEFISTO
Kako se v tej vladi in koaliciji obravnava kmetijstvo, si lahko na tej povezavi preberete v prispevku Vande Koželj:
https://twitter.com/IgorZavrsnik/status/1640388587718934528
Ljubljana
....v bruslju bo danes zabavno...ukz gre tja...
Potujoci skandal.
Ljubljana
...aja, pa golobov obisk Kijeva pripravljajo...
Kdo neki ga je Jansi vceraj pripravil...
Ljubljana
....Slovenci pa ostajamo z 11 centi visjo ceno dizla kot Hrvatje.
MEFISTO
Hrvati pa niso tako neumni, da bi se pustili skubiti od kakega Goloba.
APMMB2
Življenje na Zemlji je kompliciran mehanizem, na katerega vpliva na tisoče dejavnikov. Kljub velikemu razmahu znanosti, človeštvo še ni spoznalo vseh tajen življenja in ga verjetno nikoli ne bo.
Pojavljajo pa se šarlatani, ki so si vzeli pravico, da so edini kompetentni za razsojanje. kaj je prav in kaj ni. Sami so se imenovali za ekologe, branilce življenja na zemlji.
V svoji nadutosti zavračajo vse, ki imajo drugačen poged na svet in njihovim trditvam ugovarjajo.
Ponovno poudarjam kompleksnost življenja na zemlji, kar pa pomeni, da o življenju na zemlji ne more odločati le neka ozka samozvana grupica ljudi, ki na silo uveljavlja svoje poglede na svet in se skriva za tezami,ki jih ni mogoče dokazati, niti ovreči in imajo težo samo zato,ker jih sami izrekajo.
Tipičen primer takšnega vsiljavanja svojih modrosti je Greta Thumberg, ki je obnorela svet in se kot nezrela in neuka pubertetnica norčevala iz znanosti, podpirali pa so jo najvidnejši politiki po svetu in ji dajali na razpolago govorenice vseh navidnejših parlamantov. Nastopila je v Brusju in ganila evroposlance, nastopila je v Berlinu, in nastopola je tudi v OZN.
Ali je svet še sploh normalen,ko neuka pubertetnica vleče za nos celotno svetovno znanost z Nobelovci vred?
Slabe kpoije Grete Thunberg pa danes krojijo tudi usodo marsikaterega kmeta v Sloveniji.
Pred leti je Evropa sklenila, da je potrebno dele ozemelj držav članica zaščititi tako, da se v največji meri ohranja naravno okolje , biodiverziteta.
Naloga je bila v Sloveniji poverjena Ministrstvu za okolje, ki ga je takta vodi dr. Pavel Gantar, šerlatan, saj je po poklicu sociolog in o biodiverziteti nima pojma,morda samo toliko, kot se je priučil ob neskončnih razpravah. Ta je spustil na pašo kohorto zagrizenih Gretic, ki so več kot tretjino Slovenije oredelile za Naturo 2000,kar pemeni, da je tretjina Slovenije zaščitena in da je znotraj meja Nature 2000 možno posegati le pod posebnimi pogoji.( velika večina Evropskih držav ima takšne zaščite manj kot 10%)
Posegi niso samo gradbeni, posegi so različni in med te se šteje tudi kmetijstvo.
Tako je že na tako skromnih kmetijskeih površinah kmetovanje predmet narazličnejših omejitev in sveda oteženo.
Kako je "stroka" določila območja Natura 2000 pa naj ilustrira seldeč primer:
Pri Lenartu je mlaka Komarnik, ki je bila umetno zgrajena ob regulaciji reke Pesnice pred kakšnimi 50.leti. Poudarjam umetno zgrajena in namenjena retenciji visokih voda,kot zadrževalnik. Nemenjena je bila kot suhi zadrževalnik, ki bi se z vodo napolnila le ob visokih vodah reke Pesnice in prperečila poplave. Opremljena je bila z zapornicami,ki bi zadržale visoke vode, po upadu gladine v Pesnici, pa bi zapornice odprli, voda bi odtekla in zadrževalnik bi ss spremenil v slabši travnik do naslednjega visokega vala. Torej nobena mlaka ne bi bil suhi zadrževalnik.
Pa se vodarji niso menili za zapornice, ki so zarjevele in niso bile več uporabne, kotanjo pa je zalila voda in nastala je mlaka, v katero je prodrl okoljski živelj in nastal je biotop.
Ko so si ga ogedali naši strokovnjaki so ugotovili, da gre za edinstveni biodiverzitetni biotop, v katrerm je toliko razlinih živih bitij od živali do razstlin, da nima para v celi Sloveniji. Jasno je, da so ga nemudoma proglasili za zaščiteno okolje. Vzrok izdelave ekspertize je avtocesta, ko je Dars naročič študijo.Če študije ne bi bilo, sploh znanost ne bi vedela s kakšnim biserom se lahko kiti občina Lenart. S traso avtoceste ni bilo nič, saj je Dars moral poiskati drugo , mnogo dražjo traso, pa kaj zato, če je bilo vloženo ogromno dearja za dražjo in daljšo avtocesto, samo da smo ohranili ta biodiverzitetni biser.
Pa se zgodba s tem še ne konča. Prav ta stroka je predpisala, da se okoljskih kmetijskih zemljišč ne sme gnojiti z umetnimi gnojili, da ne bi zmotli življenja v mlaki , ki bi sier morala biti zadržavalnik in je torej sploh ne bi bilo.
Takšno mlako je mogoče ustvariti z minimalnimi stroški in če se je življene naselilo v Komarniku samo, bi ss prav gotovo tudi v Komarniku 2. Za drugo traso pa je Dars moral odšeti mnogo več, če se ne motim, vsaj ena šola, ali dva vrtca bi lahko zgradili z zapravjenim denarjem, pa še Komarnik 2 bi danes lahko gostil enako, ali še številčnejšo populacijo najrazličnejši čričkov, murnov, kobilic in tudi komarjev.
AlojzZ
???
Ne vem, kako zadeva teče v Avstriji. Bi bilo pa zanimivo vedeti.
Andrej Muren
Ali se trapaste Nature 2000 ne da spremeniti takoj ali bomo morali počakati, da izbruhne splošna lakota?
rasputin
Povsod isto: birokrati, ki niso nikoli bili v proizvodnji česarkoli, postavljajo neživljenjska pravila ljudem, ki delajo v realni proizvodnji. To velja za Ljubljano in za Bruslej. Evrobirokrati bodo postopno spremenili EU v tretji svet. Nespametne in nesmiselne odločitve evrobirokracije, ki mejijo na sabotažo, se vrstijo ena za drugo. Evropolitiki, vključno z našimi kljukci, pa nič.
MEFISTO
Znova nič ne razumeš. Zakaj bi pridelovali hrano, saj je v trgovinah mogoče vse kupiti, še posebje preko meje v Avstriji in Italiji. Da bo ta vlada pod vodtsvom vegana sesula tudi kmetijstvo, smo mi, ki ga nismo volili, vedeli že pred volitvami.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.