Začelo se je z naglavno ruto, zdaj oblast tresejo protestniki: "Umrli bomo, a Iran bomo dobili nazaj!"

TEHRAN, IRAN - SEPTEMBER 21: Dozens of people stage a demonstration to protest the death of a 22-year-old woman under custody in Tehran Iran on September 21, 2022. Stringer / Anadolu Agency,Image: 724988531, License: Rights-managed, Restrictions: , Model
POSLUŠAJ ČLANEK
Iran že več kot teden dni zavzema precejšen del pozornosti svetovnih medijev. Po smrti priprte ženske se po državi odvijajo množični protesti proti revolucionarni oblasti radikalnih islamskih klerikov. Protesti so prerasli v nasilje s smrtnimi žrtvami in s svojo intenziteto kažejo na željo državljanov po določenih spremembah.

Čeprav se dogajanje v največji meri obravnava skozi perspektivo iranske civilne družbe in človekovih pravic, pa se tokrat posvečamo geopolitični dimenziji: kot ugotavljamo v komentarju, je smrt mladenke lahko povod za spremembe, ki bi lahko imele nesluten vpliv na razmerje moči med globalnimi velesilami.


Na kratko povzemimo dogajanje: 22-letno Mahso Amini je moralna policija 13. septembra pridržala zaradi "narobe" nameščene naglavne rute. Odpeljali naj bi jo na enourno predavanje in jo nato izpustili. Kasneje je bila prepeljana v teheransko bolnišnico, kjer so zagotovili, da je bila ob sprejemu brez možganskih funkcij (to je klinika objavila tudi na Instagramu), več zdravnikov pa je potrdilo, da je bila smrt posledica nasilja. Mahsa je na intenzivni negi umrla 16. septembra. Državo so nato zajeli množični protesti.



Voice of America (VOA) danes poroča, da so se protesti razširili na 23 od 31 iranskih provinc, terjali pa naj bi na desetine ranjenih, po poročanju iranskih medijev pa celo 35 mrtvih. Protestniki po mestih postavljajo barikade, prihaja do spopadov med njimi in organi pregona, tuji mediji (Reuters) poročajo tudi o tem, da protestniki zažigajo policijske postaje, zaboden naj bi bil tudi pripadnik režimskih paravojaških sil. Realne ocene o številu in dejavnostih protestnikov trenutno niso dosegljive; komunikacijo še dodatno otežujejo oblasti, ki so močno omejile ali celo popolnoma ukinile spletne povezave.

Pomemben igralec na strani Rusije


Postavimo dogajanje v kontekst mednarodne politike: v vojni v Ukrajini Iran odkrito stoji na strani Rusije in dogajanje na globalnem prizorišču je bilo v zvezi Iranom pestro že pred smrtjo Aminijeve. Pisali smo že, da Iran Rusiji dobavlja brezpilotne letalnike, v zadnjem času pa so se nesoglasja med Iranom in Zahodom odražala tudi v jedrski politiki in kibernetskem bojevanju.

Omenimo še, da so iranske sile marca letos z balističnimi raketami uničile cilje v Erbilu v iraškem Kurdistanu, ki so jih označile za "izraelska strateška središča". Po tem sta se Teheran in Moskva izrazito zbližala, poroča RFE/RL.

Malo znano je, da je Iran julija letos izvedel kibernetski napad na spletno infrastrukturo Albanije, članice Nata. Albanski predsednik Edi Rama je nato izgnal iranske diplomate, 10. septembra pa je sledil drugi napad, v katerem je bila prizadeta kibernetska infrastruktura policije. Albanija je z Iranom prekinila diplomatske odnose.

Na področju jedrske politike pa je do nedavnega prevladovalo upanje, da bosta strani uspeli obnoviti jedrski dogovor (JCPOA), po katerem bi bile iranske jedrske kapacitete pod mednarodnim nadzorom v zameno za ukinitev nekaterih sankcij. A iranska stran je nedavno zavrnila predlog EU ter postavila svoje pogoje, ki so vsebovali tudi določene ekonomske koristi ter opustitev preiskovanja določenih kapacitet, kjer bi Iran v preteklosti lahko razvijal jedrska orožja. Obenem iranske oblasti želijo zagotovila, da se bo Zahod (ZDA) držal dogovora. Pred dnevi je Iran ponovno izrazil pripravljenost za pogajanja.

Posredovanje Anonymousa in podpora pri "drugačni poti"


Protesti svetovni javnosti niso ostali skriti in podobno kot ob začetku ruske agresije na Ukrajino se je aktiviral Anonymous. Ta je onemogočil kopico iranskih vladnih spletnih strani, kot sta urad predsednika in z vlado povezana tiskovna agencija Fars News Agency.

Podpora spremembam prihaja tudi od zahodnih politikov. Britanski zunanji minister James Cleverly je tako omenil, da Iran lahko stopi na drugačno pot, brez jedrskega orožja, a z močnejšim gospodarstvom, srečnejšo družbo in večjo vlogo v mednarodni skupnosti.

Strateški pomen Irana


Nedvomno bi menjava oblasti lahko zapeljala Iran v novo smer tudi v mednarodni politiki, kjer je ta država upoštevanja vreden igralec. Do sedaj je s svojim vplivom dokaj uspešno zapolnila vakuum moči v Iraku; ko so ZDA odstavile sunitske oblastne strukture Sadama Huseina, je Iran tam preko šiitov kreiral politiko do najvišjih ravni (Nuri Al-Maliki, Bahram Salih), preko iraškega Kurdistana pa mu je uspelo vzpostaviti dokaj stabilno kopensko povezavo z zaveznico Sirijo.

Največji sovražnik Irana v regiji je Savdska Arabija, s katero vodi proksi vojno preko hutijskih upornikov v Jemnu (gre za nadzor nad Rdečim morjem), prav tako izdatno podpira šiitsko gibanje Hamas v Palestini, za njegov najmočnejši proksi pa velja Hezbolah v Libanonu. Iranu strateški pomen dajejo tudi naravne danosti: Iranska planota namreč leži na stičišču Bližnjega vzhoda, Srednje Azije in indijskega sveta, obenem pa naj bi imel tretje največje zaloge nafte na svetu.

Iran je navzven močna država z dokaj jasnimi interesi. A kot je na portalu Diplomatist že pred leti jasno izpostavil indijski analitik Vinjay Rajput, so v Iranu prisotne notranje anomalije, ki jih bo moral preseči, če bo hotel zadostiti zunanjepolitičnim interesom. Predvsem je Rajput kritičen do okostenelih vladajočih struktur, zato meni, da so družbene reforme nujno potrebne ter da je demokratizacijo treba prepustiti Irancem samim.

"Iran bomo dobili nazaj!"


Protestniki ne skrivajo, da zahtevajo menjavo oblasti. Kot poroča Reuters, množice vzklikajo: "Umrli bomo, a Iran bomo dobili nazaj!" V Iranu namreč od leta 1979 vladajo kleriki, ki so na oblast prišli z islamsko revolucijo, ki jo je podprla Sovjetska zveza.

Trenutni notranji nemiri za iranski režim pomenijo destabilizacijo. Že pred smrtjo Aminijeve so iz Irana prihajala poročila, da naj bi imel vladajoči vrhovni vodja, 83-letni ajatola Ali Hamenej, raka in bil zato na smrt bolan, vendar se je pred dnevi ponovno pojavil v javnosti. Njegova morebitna smrt bi po mnenju mnogih analitikov Irancem lahko predstavljala priložnost za menjavo režima.

KOMENTAR: Rok Frelih
Iran si želi postati, kar je nekoč že bil
Iran je po dolgem času ponovno stopil na pot, ki bi lahko prinesla spremembo političnega režima. Ne gre le za (ne)svoboščine, pogojene z islamom, temveč ob konkretnih družbenih spremembah verjetno tudi za nekoliko drugačno pozicijo v mednarodni politiki. Omenjeni dogodki destabilizirajo Iran, kot ga poznamo. To pomeni destabilizacijo zaveznika Rusije, kar je v interesu strani, ki podpira Ukrajino. Z drugačno zunanjo politiko bi Rusi izgubili ključnega zaveznika, verjetno pa bi se – hipotetično, če bi Iran stopil na stran Zahoda – zaostrili odnosi v Srednji Aziji. Tam poteka dokaj odkrit dvoboj za prevlado med Rusijo in Kitajsko, a zgodovinsko gre za območje, ki je bilo nekoč del antične Perzije, v mnogih državah je uradni jezik perzijski. Iran bi dolgoročno lahko okrepil zasledovanje svojih geostrateških ciljev v "svoji" regiji, s tem pa slabil tako ruski kot kitajski vpliv. A za takšno napovedovanje prihodnosti je še prezgodaj. Pričakujemo lahko pomoč zahodnih sil tistim Irancem, ki se spopadajo z diktaturo islamske revolucije. Tako nasprotnikom oblasti kot Zahodu gre trenutni splet okoliščin na roke, a glede na obsežne in dobro organizirane organe oblasti bo pot do sprememb še težka. A očitno je, da si ne le Zahod, pač pa tudi velik del iranske družbe želi, da se njihova država vrne tja, kjer je nekoč bila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike