Neučinkovita orožja v rusko-ukrajinski vojni: lahko mednje štejemo tudi tanke, ki sta jih poslala Golob in Šarec?

Zajem slike Youtube, notranja slovenskavojska.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred časom smo predstavili oborožitvene sisteme, ki so sprtima stranema v vojni v Ukrajini prinesli znatno prednost na bojišču in botrovali določenim uspehom ene ali druge strani.

Tokrat pa se osredotočamo na sisteme, načine bojevanja in poteze na bojišču, ki so se izkazale za neučinkovite ali pa določeni strani predstavljajo težavo. Kje so zgrešili Rusi in kje Ukrajinci?

Besedo ali dve namenjamo tudi zadnji pošilki Golobove vlade Ukrajini: tankom M55S, za katere smo od Nemcev v zameno dobili 35 težkih nakladalnih tovornjakov 8×8 in pet težkih vodnih cistern.

Čeprav se na Zahodu v veliki meri govori zgolj o slabostih, napakah in pomanjkljivostih na ruski strani, pa v strokovnih krogih ni nobena skrivnost, da se s precej velikimi težavami soočajo tudi Ukrajinci. Javnosti najbolj znane so težave z logistiko, saj je, vsaj v začetni fazi vojne, Rusom z raketiranjem uspelo uničiti velik del materialnih in tehničnih sredstev, dobavljenih z Zahoda.

Orožje in oprema sta v veliki večini prihajala s Poljske in Slovaške ter se pred odhodom na bojišče skladiščila v centralnih skladiščih v okolici Lvova in Užgoroda. Rusi so ta skladišča raketirali, uničevali pa so tudi konvoje tovornjakov ter cestne in železniške povezave. Škodo, ki jo je ukrajinska stran utrpela zaradi preveč koncentrirane logistike, je zaenkrat nemogoče realno oceniti.

Ukrajina skuša preobrniti tok vojne z artilerijo in kljub temu, da bi bila brez slednje vsaka protiofenziva nemogoča, imajo branilci z njo nemalo težav. Kot poroča portal Obramba, Ukrajinci zaenkrat razpolagajo s premajhnim številom havbic (skupno jih je bilo Ukrajini dobavljenih okoli 150), člana kabineta predsednika Zelenskega Oleksij Arestovič in Mihajlo Podoljak pa sta večkrat opozorila, da bi jih za učinkovito delovanje potrebovali vsaj tisoč, poleg tega pa še 300 raketnih sistemov HIMARS.

Kot posledica pomanjkanja artilerijskih sistemov tako prihaja do preobremenitev in posledično do okvar; nedavno so Ukrajinci "polomili" zaklepe na nemških oklepnih havbicah PzH 2000. Sistem je zasnovan za izstrelitev do sto izstrelkov na dan, Ukrajinci pa so ta standard krepko prekoračili. Obramba navaja, da Ukajincem velike težave povzroča tudi neizmenljivost streliva med različnimi sistemi. Gre namreč za izstrelke z različnimi polnitvami za različne domete, in tako streliva za eno havbico ni moč uporabiti na drugi. Obenem se v kontekstu težav izpostavlja ravno PzH 2000, ki ima kljub veliki ognjeni moči maso 57 ton, kar omejuje gibljivost po terenu in manjših mostovih.

Poznavalec Kyle Mizokami na portalu Popular Mechanics tudi ugotavlja, da je vlečna artilerija (havbice) na sodobnem bojišču tako rekoč preživeta, njihova doba pa naj bi se končala ravno z vojno v Ukrajini. Čeprav so tam še vedno v široki uporabi, pa sta njihova ranljivost na bojišču in dokaj zapletena uporaba velika dejavnika tveganja. Prihodnost tako pripada oklepljenim samovoznim sistemom.

Kot poražence ukrajinske vojne Mizokami navaja tudi tanke. Te na sodobnem bojišču lahko onesposobi že "civilni" dron, opremljen z granato, zato se glede na visoko ceno tankov sprašuje o smiselnosti njihove uporabe. Zaradi velikih izgub tankov se tako Rusija zateka v uporabo starejših tankov T-62, vse glasneje pa se govori, da Rusija artilerijske potrebščine kupuje od Severne Koreje: več tujih virov navaja, da naj bi Rusi tam kupili na milijone kosov streliva in raket.



Ko smo že pri tankih: ne med neučinkovite, vsekakor pa med zastarele oborožitvene sisteme bodo Ukrajinci lahko kmalu prišteli tudi tanke M55 S, ki jim jih bo dostavila Slovenija. Z Nemci smo namreč sklenili dogovor, po katerem bomo Ukrajincem zagotovili 28 tankov M55 S. Gre za sovjetsko tehnologijo (T-55) prve povojne generacije. Ti tanki so bili posodobljeni z reaktivnim oklepom, a so bili leta 2006 umanknjeni iz aktivne uporabe in konzervirani.

Tank M555s, kakršne je Golobova vlada poslala v Ukrajino Vir foto: Slovenskavojska.si


 

Čeprav gre za starejše in manj zmogljive sisteme, pa Ukrajincem uporaba ne bi smela predstavljati težav. Glede na primanjkljaj težkih orožij bodo tanki s 100 mm topom na bojišču verjetno dobrodošli.

Mizokami dvomi tudi v smiselnost uporabe letal s posadko ali brez v bližini frontne črte: učinkovitost ruske zračne obrambe je od ukrajinske strani namreč zahtevala visok davek.

Ustavimo se še pri težavah, značilnih zgolj za rusko stran. Tudi tu se, podobno kot pri Ukrajincih, pojavljajo težave z logistiko, le da v večjem obsegu. Analitik Seth G. Jones (inštitut CSIS) meni, da so bili predvsem v prvi fazi vojne logistični primanjkljaji posledica slabega vodenja in načrtovanja, zato so enote v prvih vrstah ostajale brez zalog, vozila brez goriva itd. Posledično se je ruska bojna učinkovitost zmanjšala.

Rusija je do nedavnega veljala za velesilo na področju kibernetskega bojevanja, a ji na področju informacijskega bojevanja prav tako ni uspelo poraziti Ukrajine. Če ostanemo na sodobnem bojišču, Rusija je po poročanju nekaterih tujih virov izgubila že okoli tisoč brezpilotnih letalnikov. Uporabljali so predvsem letalnike Orlan-10 in Orlan-30 ter Zastava.



Rusija je po dostopnih podatkih razpolagala z več kot 1500 letalniki Orlan-10, a treba je vedeti, da gre za cenejše izvidniške sisteme; Orlan-10 naj bi stal okoli 160.000 dolarjev, medtem ko se cena enega Bayraktarja giblje okoli petih milijonov. Sistem v osnovi vsebuje tri letalnike: prvi služi izvidovanju, drugi elektronskemu bojevanju, tretji pa prenosu podatkov. V skupini lahko deluje do pet letalnikov, operativna višina pa znaša od 100 do 1500 m. Razlog za velike izgube je v tem, da so jih za namen vojne opremili z razstrelivom in po principu "kamikaze" delovali na ukrajinske cilje.

Zaradi embarga na visokotehnološke komponente se Rusi soočajo s kroničnim pomanjkanjem brezpilotnih letalnikov, zato so jih prisiljeni kupovati od Irana:

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike