Vojna za žito – skupni pritisk Kitajske in Evropske unije na Rusijo?
Uredništvo
- 3. 6. 2022 ob 17:35
- 18 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupina sedmih vodilnih gospodarstev je pred kratkim opozorila, da vojna v Ukrajini povzroča svetovno prehransko in energetsko krizo, ki ogroža revne države, ter da je treba sprejeti nujne ukrepe za odblokiranje zalog žita, ki jim Rusija preprečuje, da bi zapustile Ukrajino.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje vodilnih diplomatov skupine G7, je dejala, da je vojna postala "globalna kriza".
Kitajski kmetijski minister je že v začetku marca izjavil, da je stanje kitajskega pridelka zimske pšenice lahko "najslabše v zgodovini", kar je povečalo zaskrbljenost glede oskrbe z žitom v državi, ki je največja porabnica pšenice na svetu.
Rusija je tretja največja proizvajalka pšenice na svetu z zmogljivostjo 86 milijonov ton, Ukrajina pa je deveta največja izvoznica pšenice na svetu z zmogljivostjo 27 milijonov ton. Državi skupaj predstavljata 15 odstotkov svetovne proizvodnje pšenice in 23 odstotkov svetovnega izvoza pšenice.
Absurdnost trenutne situacije je predvsem v tem, da je v tem trenutku hrane na svetu več kot dovolj. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v ukrajinskih skladiščih namreč na voljo kar 20 milijonov ton žita in pred vojno jih je Ukrajina vsak mesec izvozila kar 3,5 milijona ton. Toda marca so se dobavne verige prekinile.
"Ruska agresivna vojna je povzročila eno najhujših prehranskih in energetskih kriz v novejši zgodovini, ki zdaj ogroža najranljivejše po vsem svetu," je dejala skupina. "Odločeni smo pospešiti usklajen večstranski odziv, da bi ohranili svetovno prehransko varnost, in pri tem stojimo ob strani našim najbolj ranljivim partnerjem."
Kanadska zunanja ministrica Melanie Joly je dejala, da je njena država, še ena velika izvoznica kmetijskih proizvodov, pripravljena poslati ladje v evropska pristanišča, da bi ukrajinsko žito lahko dostavili tistim, ki ga potrebujejo.
Države G7 so Kitajsko tudi pozvale, naj ne pomaga Rusiji, vključno s spodkopavanjem mednarodnih sankcij ali opravičevanjem dejanj Moskve v Ukrajini.
Peking bi moral podpreti suverenost in neodvisnost Ukrajine in ne bi smel "pomagati Rusiji v njeni agresivni vojni". Skupina G7 je Kitajsko pozvala, naj se "vzdrži manipulacije z informacijami, dezinformacij in drugih sredstev za upravičevanje ruske agresivne vojne proti Ukrajini".
Ruska invazija, vključno z blokado pristanišč, je prekinila dobavo iz Ukrajine, vodilne izvoznice žita, ki je bila dolgo znana kot evropska krušna košara. Svetovni program Združenih narodov za hrano je prejšnji teden pozval k takojšnjemu odprtju ukrajinskih pristanišč, "preden trenutna svetovna kriza lakote uide izpod nadzora".
Cene energentov se zvišujejo že od časa pred vojno, zaradi česar so številni proizvajalci gnojil upočasnili ali zaprli svoje tovarne. Ker stroški gnojil naraščajo, mnogi kmetje po svetu uporabljajo manj gnojil, kar prispeva k manjšim pridelkom.
Slabo vreme je še povečalo izzive. V Indiji, ki je velika izvoznica pšenice, je bilo to pomlad zelo vroče, suša pa je prizadela pridelke na jugu Velikih ravnic v ZDA in v vzhodni Afriki.
To je bil dvojni udarec za vzhodnoafriške države, vključno s Somalijo, Kenijo in Etiopijo, ki so v veliki meri odvisne od Rusije in Ukrajine pri uvozu pšenice. Cene kruha so se na nekaterih območjih podvojile. Svetovni program za hrano je pred dnevi opozoril, da "44 milijonov ljudi po vsem svetu strada".
Prihodnji mesec bo Kitajska požela zimsko pšenico, kar je ena od velikih negotovosti v svetovnem gospodarstvu, ki se že bori z visokimi cenami surovin, zlasti v regijah, ki so močno odvisne od pridelkov iz Rusije in Ukrajine. Če bo kitajska žetev v prihodnjih tednih slaba, bi se lahko cene hrane še povečale, kar bi še povečalo lakoto in revščino v najrevnejših državah na svetu.
Svetovne cene hrane so se že močno zvišale, od julija so se cene pšenice povečale za skoraj 80 odstotkov. Minister za kmetijstvo in podeželje Tang Renjian je v pogovoru z novinarji ob robu letnega zasedanja državnega parlamenta povedal, da so redke obilne padavine lani povzročile zamudo pri sajenju približno tretjine običajnih površin pšenice.
Raziskava pridelka ozimne pšenice, opravljena pred začetkom zime, je pokazala, da se je količina pridelka prve in druge kakovosti zmanjšala za več kot 20 odstotnih točk, je dejal Tang. "Nedolgo nazaj smo šli na teren, da bi opravili raziskavo, in številni kmetijski strokovnjaki in tehniki so nam povedali, da bi lahko bile letošnje razmere za pridelek najslabše v zgodovini," je dodal.
Da bi rešili to vprašanje, je v poročilu Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) navedeno, da bo Kitajska zagotovila, da bo površina žitnih površin za letošnje leto ostala nad 117,33 milijonov hektarjev. Kitajska bo povečala tudi proizvodnjo soje in drugih oljnic, je navedla NDRC in ponovno poudarila glavne prednostne naloge politike v kmetijskem sektorju.
Država bo okrepila tudi zagon za povečanje proizvodnje koruze in bo za 2022 za kmetijske zavarovalne premije namenila 6,59 milijarde USD subvencij, kar je 30,8 % več kot leto prej, je v drugem poročilu navedlo finančno ministrstvo.
Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v videokonferenci z nemško kolegico Annaleno Baerbock zavzel za vzpostavitev "zelenega koridorja" za izvoz žita iz Rusije in Ukrajine.
"V sedanjih razmerah bi morala mednarodna skupnost pomagati pri čimprejšnji prekinitvi ognja in prispevati k vzpostavitvi 'zelenega koridorja' za izvoz žita iz Rusije in Ukrajine," je dejal Wang Yi. Po njegovih besedah je Peking pripravljen sodelovati pri posvetovanjih o tem vprašanju z vsemi vpletenimi stranmi.
"Kitajska ne more stati ob strani, ko se rešujejo pomembni problemi, ki vzbujajo posebno pozornost svetovne skupnosti," je nadaljeval kitajski visoki diplomat. Dodal je, da bo Kitajska pri teh zadevah ohranila odgovorno stališče."Nenehno bomo zagotavljali nujno pomoč v hrani državam, ki jo najbolj potrebujejo," je dejal Wang Yi.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje vodilnih diplomatov skupine G7, je dejala, da je vojna postala "globalna kriza".
Kitajski kmetijski minister je že v začetku marca izjavil, da je stanje kitajskega pridelka zimske pšenice lahko "najslabše v zgodovini", kar je povečalo zaskrbljenost glede oskrbe z žitom v državi, ki je največja porabnica pšenice na svetu.
G7 svari pred svetovno prehransko krizo
Rusija je tretja največja proizvajalka pšenice na svetu z zmogljivostjo 86 milijonov ton, Ukrajina pa je deveta največja izvoznica pšenice na svetu z zmogljivostjo 27 milijonov ton. Državi skupaj predstavljata 15 odstotkov svetovne proizvodnje pšenice in 23 odstotkov svetovnega izvoza pšenice.
Absurdnost trenutne situacije je predvsem v tem, da je v tem trenutku hrane na svetu več kot dovolj. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v ukrajinskih skladiščih namreč na voljo kar 20 milijonov ton žita in pred vojno jih je Ukrajina vsak mesec izvozila kar 3,5 milijona ton. Toda marca so se dobavne verige prekinile.
O ukrajinski letini in izvoznih težavah je Blaž Čermelj pisal v tem članku.
"Ruska agresivna vojna je povzročila eno najhujših prehranskih in energetskih kriz v novejši zgodovini, ki zdaj ogroža najranljivejše po vsem svetu," je dejala skupina. "Odločeni smo pospešiti usklajen večstranski odziv, da bi ohranili svetovno prehransko varnost, in pri tem stojimo ob strani našim najbolj ranljivim partnerjem."
Kanadska zunanja ministrica Melanie Joly je dejala, da je njena država, še ena velika izvoznica kmetijskih proizvodov, pripravljena poslati ladje v evropska pristanišča, da bi ukrajinsko žito lahko dostavili tistim, ki ga potrebujejo.
Države G7 so Kitajsko tudi pozvale, naj ne pomaga Rusiji, vključno s spodkopavanjem mednarodnih sankcij ali opravičevanjem dejanj Moskve v Ukrajini.
Peking bi moral podpreti suverenost in neodvisnost Ukrajine in ne bi smel "pomagati Rusiji v njeni agresivni vojni". Skupina G7 je Kitajsko pozvala, naj se "vzdrži manipulacije z informacijami, dezinformacij in drugih sredstev za upravičevanje ruske agresivne vojne proti Ukrajini".
Vojna in vremenske razmere so ustvarile popolno nevihto
Ruska invazija, vključno z blokado pristanišč, je prekinila dobavo iz Ukrajine, vodilne izvoznice žita, ki je bila dolgo znana kot evropska krušna košara. Svetovni program Združenih narodov za hrano je prejšnji teden pozval k takojšnjemu odprtju ukrajinskih pristanišč, "preden trenutna svetovna kriza lakote uide izpod nadzora".
Cene energentov se zvišujejo že od časa pred vojno, zaradi česar so številni proizvajalci gnojil upočasnili ali zaprli svoje tovarne. Ker stroški gnojil naraščajo, mnogi kmetje po svetu uporabljajo manj gnojil, kar prispeva k manjšim pridelkom.
Slabo vreme je še povečalo izzive. V Indiji, ki je velika izvoznica pšenice, je bilo to pomlad zelo vroče, suša pa je prizadela pridelke na jugu Velikih ravnic v ZDA in v vzhodni Afriki.
To je bil dvojni udarec za vzhodnoafriške države, vključno s Somalijo, Kenijo in Etiopijo, ki so v veliki meri odvisne od Rusije in Ukrajine pri uvozu pšenice. Cene kruha so se na nekaterih območjih podvojile. Svetovni program za hrano je pred dnevi opozoril, da "44 milijonov ljudi po vsem svetu strada".
Kitajska si obeta rekordno slabo letino zimske pšenice
Prihodnji mesec bo Kitajska požela zimsko pšenico, kar je ena od velikih negotovosti v svetovnem gospodarstvu, ki se že bori z visokimi cenami surovin, zlasti v regijah, ki so močno odvisne od pridelkov iz Rusije in Ukrajine. Če bo kitajska žetev v prihodnjih tednih slaba, bi se lahko cene hrane še povečale, kar bi še povečalo lakoto in revščino v najrevnejših državah na svetu.
Svetovne cene hrane so se že močno zvišale, od julija so se cene pšenice povečale za skoraj 80 odstotkov. Minister za kmetijstvo in podeželje Tang Renjian je v pogovoru z novinarji ob robu letnega zasedanja državnega parlamenta povedal, da so redke obilne padavine lani povzročile zamudo pri sajenju približno tretjine običajnih površin pšenice.
Raziskava pridelka ozimne pšenice, opravljena pred začetkom zime, je pokazala, da se je količina pridelka prve in druge kakovosti zmanjšala za več kot 20 odstotnih točk, je dejal Tang. "Nedolgo nazaj smo šli na teren, da bi opravili raziskavo, in številni kmetijski strokovnjaki in tehniki so nam povedali, da bi lahko bile letošnje razmere za pridelek najslabše v zgodovini," je dodal.
Da bi rešili to vprašanje, je v poročilu Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) navedeno, da bo Kitajska zagotovila, da bo površina žitnih površin za letošnje leto ostala nad 117,33 milijonov hektarjev. Kitajska bo povečala tudi proizvodnjo soje in drugih oljnic, je navedla NDRC in ponovno poudarila glavne prednostne naloge politike v kmetijskem sektorju.
Država bo okrepila tudi zagon za povečanje proizvodnje koruze in bo za 2022 za kmetijske zavarovalne premije namenila 6,59 milijarde USD subvencij, kar je 30,8 % več kot leto prej, je v drugem poročilu navedlo finančno ministrstvo.
Skupni pritisk na Rusijo
Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v videokonferenci z nemško kolegico Annaleno Baerbock zavzel za vzpostavitev "zelenega koridorja" za izvoz žita iz Rusije in Ukrajine.
"V sedanjih razmerah bi morala mednarodna skupnost pomagati pri čimprejšnji prekinitvi ognja in prispevati k vzpostavitvi 'zelenega koridorja' za izvoz žita iz Rusije in Ukrajine," je dejal Wang Yi. Po njegovih besedah je Peking pripravljen sodelovati pri posvetovanjih o tem vprašanju z vsemi vpletenimi stranmi.
"Kitajska ne more stati ob strani, ko se rešujejo pomembni problemi, ki vzbujajo posebno pozornost svetovne skupnosti," je nadaljeval kitajski visoki diplomat. Dodal je, da bo Kitajska pri teh zadevah ohranila odgovorno stališče."Nenehno bomo zagotavljali nujno pomoč v hrani državam, ki jo najbolj potrebujejo," je dejal Wang Yi.
Povezani članki
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
18 komentarjev
Friderik
O te, krizi prehrane, imamo samo enostranska poročila. Ta so, kot vse poročanje o tem konfliktu med Rusijo in Ukrajino, večinoma reklamna sporočila. Trenutno je Rusija priročen grešni kozel za vse nadloge zahoda. Tako bomo lahko v kratkem tudi prebrali, da je Rusija kriva, da je španski lazar požrl vso solato, recimo na Nizozemskem.
Na Wion, neki indijski tv sem slišal drugačne razlage. BBC in CNN že dolgo časa nista več edini vir novic in dogodkov. Hvala bogu.
Peter Klepec
Ja, mogoce je pa v resnici Ukrajina tista, ki hoce osvojiti Moskvo.
rasputin
Ukrajina je pristala na vlogo ameriškega popadljivega psa, ki naj z izdatno pomočjo Zahoda in zlasti Amerike zgrize Rusijo in jo spravi na kolena. Tako da je tvoj sarkazem bolj resničen, ko si misliš. Cilj zahodne plutokratske elite je točno to: podrediti si Moskvo in v Kremelj instalirati sebi lojalno lutko, kot so skoraj vsi zahodni voditelji.
amelie
Menite, da so vsi zahodni voditelji lutke ? Sama tega ne vidim tako! Sicer pa, zakaj menite, da Rusi ne morejo inštalirat svojega predsednika po svoji meri ? Se vam zdi prav, da jim Putin to že nekaj desetletij preprečuje?
rasputin
Peščica evropskih in ameriških politikov je avtonomnih, neodvisnih od evroameriške globalistične elite, ki obvladuje Zahod. Večina pa je politično korektnih in strumno vesla v glavnem toku, ki ga diktira evro-ameriška globalistična elita. Spomni se, kakšen vik in krik je zagnala ameriška globoka država in evro-ameriška politična elita, ko je na volitvah nepredvideno zmagal Trump. Smešili so ga med volilno kampanjo, da bi nato ostali z odprtimi usti ob njegovi zmagi. Napadali, blatili, poniževali so ga ves čas njegovega predsednikovanja in izvedli dva impičmenta zoper njega (enega že po koncu mandata, kar je svetovni unikum), na koncu pa so mu ukradli dobljene volitve. Povej ti, kako je mogoče, da se vsa evroameriška politična elita in vsi mainstream mediji trobijo v en rog? Trump seveda nikakor ni edina tema, kjer si bili zahodni politiki bolj ali manj enotni. To velja tudi za migracije, pandemijo, vojno v Ukrajini, LGTB, woke ideologijo... Zakaj se v zvezi s temi temami nasportni glasovi praktično ne slišijo iz ust politikov in medijev glavnega toka? Zakaj se zahteva od političnih akterjev, novinarjev in drugih politična korektnost? Zakaj se toliko govori o sovražnnem govoru, ki je ponekod tudi sodno pregonljiv? Vse to so znamenja mehke ali prikrite diktature. Na Zahodu je svoboda zgolj navidezna. Svoboden si, dokler politično korektno trobiš v en rog z vladajočo elito. Če začneš spuščati disonantne glasove, te sistem hitro izloči.
rasputin
Kar zadeva Putina, pa je izvoljen na volitvah. Večina Rusov ga očitno podpira. Če je s tem kaj narobe, potem bi morali zamenjati volivce.
amelie
Nam je poznano, približno tako kot večina Slovencev podpira Tita, pravzaprav zdaj Goloba, a ne???
amelie
Najprej pobiješ vse nasprotnike, uničiš inteligenco naroda, razdvojiš narod, potem poskrbiš za nadzor vsega kar leže in gre, in potem lahkoneomajno in večno vladaš ??? In to naj bi nam bilo vzor ???
rasputin
Ne, za vzor nam mora biti Amerika, ki nas bo zaradi teženj po obvladovanju vsega sveta prej ali slej spravila v 3. svetovno vojno. Če ji ne bo uspelo v Ukrajini, kar je sicer zelo mogoče, ji bo uspelo pa s Tajvanom ali Kašmirom ali ... Še prej nas bo Amerika spravila v energetsko in prehransko krizo in v revščino.
rasputin
Svoboda ni zastonj! je modro dejal Biden. Tudi če bomo prezebali v neogrevanih stanovanjih, tudi če se bo industrija selila v svetovne regije s stabilnimi energetskimi sistemi, ki zagotavljajo poceni energijo, tudi če bo hrana draga, tudi če bodo dražje dobrine postale večini nedostopne - važno je, da smo svobodni sužnji elite, ki vodi Zahod in profitira z vojno. Če nismo še ravno hrana za topove, smo pa zanesljivo že hrana za vojne dobičkarje, predvsem orožarje in energetike.
Peter Klepec
A vam tele tekste v Beogradu sestavljajo, ali pa kar v Moskvi? 😂😂😂
rasputin
Za razliko od tebe znam misliti z lastno glavo. Resnica boli, anede?
amelie
In vendar je ta civilizacija, katero to tako zelo kritizirate, najbolj svobodna!
rasputin
Amelie, zahodna civilizacija je svobodna v določenih okvirih. Ti okviri so širši kot v Rusiji ali na Kitajskem, še vedno pa so omejujoči. Kure v prosti reji imajo več svobode kot kure v kokošnjakih, ki nikoli ne vidijo sonca, a še vedno niso svobodne. So ujetnice kmeta, ki je njihov absolutni gospodar. Zahodnjaki imajo več svobode kot vzhodnjaki, še vedno pa so podložni eliti, ki vlada v svojem interesu. Za ljudi skrbi toliko, kot kmet skrbi za svoje kure. Cilj kmeta niso interesi kur, temveč njegovi interesi, da dajo čim več jajc. Podobno je z ljudmi. Za elito so to delovna in molzna živinčeta, za katera elita skrbi toliko, da iz njih izmozga čim več. Razumi, če moreš.
amelie
Ne trdim, da ni omejujoča. Če bi ljudje hoteli popolno svobodo, bi morali biti popolni. To pa vemo, da nismo, zato omejitve. Kljub temu je demokracija največji dosežek te civilizacije, ki pa jo vedno lahko še izboljšamo! Eden od načinov je opisan tule ... https://www.casnik.si/za-cudez-ob-reki-savi-se-mora-spremeniti-nacin-vzgoje-tako-v-druzini-kot-v-soli/
rasputin
A je plutokratska elita, ki obvladuje Zahod, morda popolna? Močno dvomim. Če bi bila popolna, ne bi delala vojn za svoje dobičke... Lasti pa si pravico, da nam vlada, ker obvladuje finančni sistem, prek tega pa politiko in vse ostalo. Tisti članek iz linka pa idealizira Američane, ki so ravno tako sugestibilne ovce kot Slovenci. Navsezadnje prihajajo woke idiotizmi iz Amerike. Morda je ameriška vzgoja bolj sproščena, zato pa so tam strelski obračuni v šolah tako rekoč stalnica. Ni vse zlato, kar se sveti...
Madison
Ajej, rasPutinče... ubogo delovno in molzno živinče... zakaj se pa ne preselite nekam v neokrnjeno naravo, v divjino in v samoto, kjer vas izkoriščevalske elite ne bodo dosegle? Namesto da bi bili, kar se ogrevanja tiče, odvisni od izkoriščevalskih elit, bi si v divjini lahko sami nabrali nekaj suhega lesa ter ga podkurili in se greli ob ognju. Upam, da obvladate dovolj skavstskih veščin, da bi lahko postali neodvisen in ponosen svojeglavi mislec! Čemú vztrajate za računalniško tipkovnico, priklopljeni na medmrežje, ki ga upravljajo in mu diktirajo tempo izkoriščevalske elite? Vaš občutek, da ste na medmrežju svobodni, ker kao da "mislite z lastno glavo", je absolutno lažen. V resnici je vse, kar ste kdajkoli objavili, pred vami objavil že nekdo drug, vi pa ste tuje objave prebrali ter nekatere od njih zlepili v poljuben kolaž nesmislov, katerih povezave razumete samo vi. Vse linke, ki ste jih kdajkoli kopipejstali, je ustvaril nekdo drug, ki je tudi mislil, da misli z lastno glavo in je s svojeglavimi vsebinami opral vaše možgane. Menim, da bi rešitev vaših problemov z izkoriščevalskimi elitami lahko iskali samo v popolnem odklopu od civilizacije, nekje v osami, v naravi in v divjini. Le v takih okoliščinah boste v največji možni meri osvobojeni vplivov izkoriščevalskih elit ter primorani misliti in reševati probleme samo s svojo glavo. No, morda pa si boste z lastnim mišljenjem nakopali zgolj dodatne probleme...
rasputin
Mad-ison, hvala za tvoje nasvete, za katere te nisem prosil. Skrbi zase in komentiraj stvari, ne ljudi. Očitno ti zmanjkuje argumentov in se ravnaš po umazanem nogometnem načelu, ki pravi: Žoga se lahko izmuzne, igralec ne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.