Interventni zakon: Upokojevanje z več predvidljivosti in možnostjo nadaljevanja dela

Slovenija se stara, podjetjem primanjkuje kadrov, izkušnje starejših zaposlenih pa so vse dragocenejše. Nova ureditev zato odpira pomembno vprašanje: kako človeku omogočiti dostojen odhod v pokoj, hkrati pa tistim, ki želijo delati naprej, omogočiti, da ostanejo aktivni?

Slovensko gospodarstvo se srečuje z dvema procesoma, ki bosta v prihodnjih letih vse bolj zaznamovala trg dela. Prebivalstvo se stara, podjetja pa vse težje najdejo dovolj usposobljenih delavcev. Zaradi tega prehod iz zaposlitve v upokojitev postaja pomemben del kadrovske in gospodarske politike.

Prav na tem področju Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) prinaša novo ureditev. Gospodarski krog, ki povezuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, jo podpira, saj ocenjuje, da prinaša večjo predvidljivost tako zaposlenim kot delodajalcem.

Ko mora biti vnaprej jasno, kdaj se delovno razmerje konča

Ena pomembnejših sprememb je novi 119.a člen Zakona o delovnih razmerjih. Ta uvaja poseben mehanizem prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi zakonskih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Pogodba o zaposlitvi tako ob nastopu zakonsko določenih pogojev preneha veljati po samem zakonu.

Na prvi pogled gre za pravno-tehnično spremembo, vendar ima lahko za gospodarstvo precej široke posledice. Podjetje lahko namreč pravočasno načrtuje, kdaj bo določeno delovno mesto sproščeno, kdo bo prevzel naloge zaposlenega, kako bo potekal prenos znanja in ali bo treba poiskati novega sodelavca. Pri starejših zaposlenih je to še posebej pomembno. Njihovega znanja pogosto ni mogoče čez noč nadomestiti z novim zaposlenim.

Za zaposlenega pa jasna pravila pomenijo, da je njegov status ob izpolnitvi pogojev določen vnaprej in ni prepuščen različnim razlagam.

Kdor želi delati naprej, ima možnost

Pomemben element nove ureditve je, da izpolnitev pogojev za starostno pokojnino ne pomeni nujno dokončnega konca delovne aktivnosti.

Delavec lahko najpozneje 90 dni pred predvidenim prenehanjem pogodbe pisno predlaga nadaljevanje delovnega razmerja. Možno je tudi predlagati spremembo pogodbe ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

To je pomembno predvsem zato, ker med starejšimi zaposlenimi obstajajo velike razlike. Nekdo si po več desetletjih dela želi čim prej v pokoj, drugi pa želi ostati aktiven, ker se dobro počuti, ima rad svoje delo in vidi, da je njegovo znanje za podjetje še vedno potrebno.

Nova ureditev zato odpira prostor za dogovor. Če zaposleni želi nadaljevati delo in se s tem strinja tudi delodajalec, lahko ostane aktiven. Če želi zaključiti svojo kariero, pa lahko preide v upokojitev.

Zakaj je to pomembno za slovensko gospodarstvo?

Slovenija ima vse večji problem z zagotavljanjem ustrezne delovne sile. Demografski trendi kažejo na staranje prebivalstva in zmanjševanje deleža ljudi v aktivni starosti. To pomeni, da bo podjetjem v prihodnje še težje najti dovolj ljudi. V takšnih razmerah je vsaka možnost za ohranjanje izkušenih zaposlenih pomembna.

Če človek, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, želi še naprej delati, je z vidika gospodarstva smiselno, da ima za to možnost. Njegova aktivnost lahko pomeni, da podjetju ni treba takoj iskati novega zaposlenega.

Posredno se lahko zmanjša tudi pritisk na zaposlovanje tuje delovne sile. To seveda ne pomeni, da Slovenija tujih delavcev ne bo potrebovala. Demografski trendi so premočni, da bi jih bilo mogoče rešiti z enim samim ukrepom.

Lahko pa vsak domači izkušen delavec, ki želi in zmore ostati aktiven, pomeni manjši pritisk na že tako napet trg dela.

Izkušnje niso strošek, ampak kapital

Pri razpravah o upokojevanju se pogosto govori predvsem o pokojninskih izdatkih. Veliko manj pozornosti pa se namenja temu, kaj podjetje izgubi, ko izkušen zaposleni odide. V proizvodnji, obrti, tehničnih poklicih, zdravstvu, šolstvu in številnih drugih dejavnostih se znanje pridobiva in izkušnje gradi skozi leta.

Izkušen mojster lahko pozna postopke, stroje in tehnologijo, ki jih novi zaposleni ne more osvojiti v nekaj tednih. Dolgoletni komercialist pozna kupce in poslovne odnose. Izkušen tehnik zna v nekaj minutah prepoznati težavo, ki bi jo manj izkušen zaposleni reševal več ur. Takšno znanje je za podjetje kapital.

Zato je možnost postopnega prenosa znanja med generacijami ena od pomembnih prednosti predvidljivega kadrovskega načrtovanja.

Posebej pomembno za mala podjetja

Za velika podjetja je odhod posameznega zaposlenega pogosto lažje nadomestljiv. Mala in srednja podjetja pa so lahko odvisna od nekaj ključnih ljudi.

Če iz podjetja odide človek, ki je več desetletij odgovoren za določeno tehnološko področje ali poslovni proces, se lahko podjetje znajde pred resno težavo.

Naslednika ni mogoče vedno najti takoj. Tudi če ga podjetje najde, ga je treba usposobiti.

Prav zato je pomembno, da podjetje pravočasno ve, kdaj lahko pričakuje spremembo. Gospodarski krog poudarja, da nova ureditev omogoča boljše načrtovanje prenosa znanja, nasledstva in prihodnjih zaposlitev.

Delavec ni brez varstva

Pri tem je pomembno poudariti, da zakon predvideva tudi pravno varstvo zaposlenega.

Če delavec predlaga nadaljevanje delovnega razmerja in delodajalec njegov predlog zavrne, lahko delavec pod pogoji zakona uveljavlja sodno varstvo. Po navedbah Gospodarskega kroga je za to predviden 30-dnevni rok od prejema odgovora delodajalca.

S tem se vzpostavlja določeno ravnotežje. Delodajalec potrebuje možnost organiziranja svojega poslovanja in kadrovske politike, zaposleni pa mora imeti možnost zaščititi svoje pravice.

Kritike sindikatov je treba razumeti, vendar tudi širši problem

Nova ureditev je pričakovano sprožila tudi pomisleke sindikatov. Opozarjajo na nevarnost tako imenovanega prisilnega upokojevanja in na možnost, da bo nadaljevanje zaposlitve v praksi odvisno predvsem od pripravljenosti delodajalca.

Te pomisleke je treba vzeti resno, vendar pa razprava ne sme ostati samo pri vprašanju, ali je samodejno prenehanje pogodbe dobra ali slaba rešitev. Treba je pogledati širšo sliko.

Slovenija se sooča z demografskimi spremembami, ki bodo močno vplivale na trg dela. Če bomo želeli ohraniti gospodarsko rast, bomo morali bolje izkoristiti domače človeške vire.

To pomeni tudi, da je treba ljudem, ki želijo delati dlje, omogočiti, da svoje znanje še naprej uporabljajo.

Manj prisile, več možnosti izbire

Bistvo dobre ureditve bi moralo biti preprosto: človek, ki želi v pokoj, mora imeti možnost dostojnega in predvidljivega prehoda. Človek, ki želi nadaljevati delo, mora imeti možnost, da to pravočasno predlaga. Podjetje pa mora imeti možnost načrtovati svoje poslovanje.

Prav možnost izbire je pri tem ključna. Namen ni, da bi morali starejši ljudje delati do onemoglosti. Prav tako ni smiselno, da bi podjetja morala za vsako ceno ohranjati delovno mesto, če se njihove potrebe spremenijo.

Smisel je v tem, da sistem omogoči dogovor tam, kjer obstaja interes na obeh straneh.

Slovenija bo potrebovala več takšnih rešitev

ZIURS (Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije) je treba razumeti tudi v širšem kontekstu ukrepov za podaljševanje delovne aktivnosti.

Slovenija je s 1. januarjem 2026 uvedla možnost dogovora o krajšem delovnem času pred upokojitvijo, znano kot ukrep 80/90/100. Takšne rešitve kažejo na postopno spreminjanje odnosa do staranja zaposlenih.

Vprašanje ni več samo, kako človeka čim prej umakniti s trga dela, ampak tudi, kako ustvariti pogoje, da ostane aktiven, če si tega želi in če je njegovo delo še potrebno. To je pomemben premik.

Starejši zaposleni niso samo prihodnji upokojenci. So tudi ljudje z znanjem, izkušnjami in delovnimi navadami, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje.

Težave z demografijo ne moremo rešiti z enim ukrepom

Slovenija bo morala problem pomanjkanja kadrov reševati na več načinov. Potrebovali bomo večjo produktivnost, tehnološko posodobitev, avtomatizacijo, boljše izobraževanje in povezovanje izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva. Potrebovali bomo tudi premišljeno migracijsko politiko.

Toda poleg vsega tega obstaja še domači potencial. To so ljudje, ki so že na trgu dela in imajo znanje, vendar se približujejo upokojitvi. Če bodo nekateri med njimi želeli ostati aktivni, jim mora sistem to omogočiti.

Gospodarstvo potrebuje stabilna pravila

Gospodarski krog, ki povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij, poudarja prav potrebo po stabilnih in predvidljivih pravilih. Po njihovem mnenju lahko jasna ureditev prehoda iz zaposlitve v upokojitev pripomore k boljšemu kadrovskemu načrtovanju, učinkovitejšemu prenosu znanja in večji stabilnosti trga dela.

V času, ko se Slovenija sooča z izrazitim staranjem prebivalstva in vse večjim pomanjkanjem kadrov, je takšna razprava nujna.

Starejših zaposlenih ni smiselno obravnavati zgolj kot ljudi, ki se jim izteka delovna doba. Za številna podjetja so prav njihovo znanje, izkušnje in usposobljenost eden najpomembnejših kadrovskih virov.

Nova ureditev zato odpira vprašanje, kako ustvariti trg dela, na katerem bo mogoče usklajevati pravico do dostojne upokojitve z možnostjo prostovoljne nadaljnje delovne aktivnosti.

Če bo ZIURS v praksi prinesel več predvidljivosti za podjetja, več možnosti za zaposlene in boljši prenos znanja med generacijami, bo lahko predstavljal pomemben korak pri soočanju z enim največjih izzivov Slovenije – kako v času staranja prebivalstva zagotoviti dovolj ljudi za delo in hkrati ohraniti dragoceno znanje, ki ga je gospodarstvo ustvarjalo desetletja.