Slovenijo duši rekordna vročina: izgubam ni videti konca – zelenjava, sadje, živinoreja (2. del)

O hudih posledicah in stanju suše v slovenskem kmetijstvu smo že poročali. Avgusta 2026 smo vstopili že v sedmi teden primeža visokih temperatur zraka, tako da so tla, reke in podzemne vode na zgodovinsko nizkih ravneh. Poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) za travinje, žita, koruzo in krompir pa je med drugim pokazalo izpad pridelka, ki ponekod dosega tudi sto odstotkov. Kako pa je suša prizadela ostale kmetijske panoge? Nič manj boleče. Sprašujemo se, kaj to pomeni za cene na policah trgovin in zakaj vlada in pristojna ministrstva Republike Slovenije po opozorilih stroke še vedno nimajo celovitega načrta za prilagajanje glede na vse pogostejše ekstremne sušne sezone.

Zelenjadnice: tudi namakanje ne zadošča več

Suša in visoke temperature povzročajo izrazit sušni in vročinski stres pri večini zelenjadnic. Rast rastlin je upočasnjena oziroma ponekod povsem zaustavljena, pojavljajo se ožigi listov, plodov in nadzemnih delov rastlin, zmanjšana oploditev, slabši nastavek plodov ter večji delež netržnega pridelka. Večina zelenjadnic na nenamakanih površinah je močno prizadeta, na posameznih najbolj izpostavljenih površinah pa so posevki že uničeni oziroma se pričakuje tudi do 100 % izpad pridelka.

Tudi na namakanih površinah namakanje ob dolgotrajnih temperaturah nad 35 stopinj Celzija ne zadošča več za preprečevanje vročinskega stresa. Visoke temperature omejujejo rast in sprejem hranil ter povzročajo fiziološke motnje in slabšo kakovost pridelka. Pri namakanih posevkih se trenutno ocenjuje približno 30 do 50 % zmanjšanje pridelka, pri posameznih kulturah pa tudi več. Zaradi oslabljenih rastlin se povečujejo težave s škodljivci in boleznimi ter stroški varstva posevkov.

Na posameznih najbolj izpostavljenih površinah so posevki že uničeni oziroma se pričakuje tudi do 100 % izpad pridelka.

Pri česnu se zaradi manjših glavic ocenjuje 30 do 50 % zmanjšanje pridelka, pri čebuli je pridelek na nenamakanih površinah manjši za približno 50 do 60 %, tudi na namakanih za okoli 40 %.

Pri spomladanskih sajenjih solate se ocenjuje od 50 do 80 % škoda, saj rastline kljub namakanju niso dosegle ustrezne velikosti in so predčasno ušle v cvet.

Pri kapusnicah se zaradi dolgotrajnega vročinskega stresa ocenjuje približno 60 % zmanjšanje pridelka zelja, cvetače in brokolija.

Pri papriki in paradižniku je na nenamakanih površinah oploditev močno zmanjšana, tudi na namakanih površinah pa se zaradi slabšega sprejema kalcija pojavljajo netržni plodovi. Trenutna ocena škode znaša do 40 %. Pri paradižniku visoke temperature zavirajo tudi obarvanje plodov.

Pri bučah se na nenamakanih površinah ocenjuje približno 70 % škoda, na namakanih okoli 40 %. Pri bučkah je pridelek na nenamakanih površinah trenutno do 60 % manjši, na namakanih do 30 %. Pri korenčku, peteršilju, fižolu in hrenu je rast na nenamakanih površinah močno upočasnjena oziroma zaustavljena, trenutne ocene škode pa znašajo od približno 40 do 60 %, pri nekaterih kulturah pa bo končna ocena mogoča šele ob spravilu.

Pri soji in sončnicah se pričakuje do 40 % manjši pridelek. Oljne buče v popolnem zastoju rasti in razvoju buč, škoda višja od 50 %.

Sadjarstvo in oljkarstvo: ožigi plodov in ogrožena naslednja sezona

Dolgotrajna suša in visoke temperature povzročajo vodni in vročinski stres v sadovnjakih in oljčnikih. Pri vseh sadnih vrstah se pojavljajo pospešeno trebljenje, sušenje in odpadanje plodičev ter plodov, ožigi listov in plodov ter zmanjšana rast in velikost plodov. Trenutne ocene kažejo na približno 30 do 40 % zmanjšanje pridelka, lokalno tudi do 50 %.

Pri temperaturah nad 35 stopinj Celzija se razvoj plodov upočasni, poveča se pojav sončnih ožigov, zaradi majhnih razlik med dnevnimi in nočnimi temperaturami pa je slabša tudi obarvanost plodov. Posledice se ne kažejo le v manjšem pridelku, temveč tudi v slabši kakovosti in večjem deležu netržnih plodov.

Najbolj prizadeti so nenamakani sadovnjaki, vendar se težave pojavljajo tudi v namakanih nasadih in pri jagodičju. Pri ameriških borovnicah plodovi poznih sort kljub namakanju venijo. Dolgotrajno pomanjkanje vode lahko vpliva tudi na vitalnost dreves, rast poganjkov in diferenciacijo cvetnih brstov, zato se posledice lahko pokažejo tudi v prihodnjih rastnih sezonah.

V oljčnikih se pojavljata sušenje plodičev in odpadanje plodov, kar bo zmanjšalo pridelek. Posebej občutljive so mlade oljke, posajene letos, saj imajo še slabo razvit koreninski sistem in so bolj izpostavljene tveganju za zastoj rasti ali propad rastlin.

Dolgotrajno pomanjkanje vode lahko vpliva tudi na vitalnost dreves, rast poganjkov in diferenciacijo cvetnih brstov, zato se posledice lahko pokažejo tudi v prihodnjih rastnih sezonah.

Vinogradništvo: venenje grozdov na plitvih tleh

Čeprav vinska trta zaradi globljega koreninskega sistema praviloma bolje prenaša krajša sušna obdobja, so posledice dolgotrajnega pomanjkanja vode in visokih temperatur vse izrazitejše tudi v vinogradih. Pojavljajo se sušenje in odpadanje listov, zastoj rasti, venenje grozdov ter pospešeno oziroma prisilno dozorevanje. Jagode se ne polnijo ustrezno, zato bo manjša njihova masa, zmanjšal pa se bo tudi izplen mošta.

Najbolj prizadeti so vinogradi na lahkih, peščenih in plitvih tleh, kjer se sušijo spodnji listi, grozdi venijo, posamezne trte pa že kažejo znake odmiranja. Obseg škode je odvisen od lege, globine in kakovosti tal, načina obdelave ter količine organske snovi v tleh. Na zahtevnih in strmih terenih je dodatno zalivanje pogosto težko ali neizvedljivo.

Visoke temperature in močno sončno sevanje povzročajo tudi ožige na grozdju, kar zmanjšuje kakovost in količino tržnega pridelka. Posebej občutljive so mlade trte, ki se zaradi slabše razvitega koreninskega sistema hitreje sušijo in zaostajajo v rasti. Sušni stres zmanjšuje tudi vitalnost trt in lahko poveča njihovo občutljivost na druge stresne dejavnike ter vpliva na razvoj in rodnost vinogradov v prihodnjih letih.

Hmelj: namakanje omili škodo, a samo do določene meje

Pri hmelju je v nenamakanih nasadih zaznana počasnejša rast ali celo zastoj rasti, zmanjšanje pridelka do 40 %. V namakanih nasadih je vpliv suše in vročine manjši, ocenjujemo do 20 % škode. Težava bo nastala v primeru, če bo zaradi pomanjkanja vode potrebno prekiniti namakanje nasadov.

Letošnje sušne in vročinske razmere povzročajo obsežno zmanjšanje količine in kakovosti pridelkov ter resno ogrožajo ekonomsko stabilnost kmetijstva. Posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje voluminozne krme, saj lahko vpliva na zmanjševanje staleža živali, povečanje stroškov krmljenja in slabšanje razmer v živinoreji.

Posledice suše se ne omejujejo samo na letošnji pridelek. Zaradi poškodb travne ruše, oslabljenosti trajnih nasadov, zmanjšane diferenciacije brstov, neuspešne setve dosevkov in omejene možnosti priprave tal lahko vplivajo tudi na pridelavo v naslednjih letih. Letošnje razmere zato potrjujejo potrebo po hitrejšem prilagajanju kmetijstva na pogostejše in intenzivnejše sušne ter vročinske dogodke, zlasti z razvojem namakalnih sistemov, izboljšanjem sposobnosti tal za zadrževanje vode, povečanjem vsebnosti organske snovi v tleh ter zagotavljanjem ustreznih podpornih ukrepov za prizadeta kmetijska gospodarstva.

Cene mesa in dodatni stroški krme: kaj bo suša pomenila za potrošnike

Posledice letošnje suše se ne bodo ustavile na dvoriščih kmetij. Pomanjkanje voluminozne krme, ki ga je KIS zabeležil že pri prvi in drugu košnji trave, živinorejske kmetije sili, da posledično že porabljajo zaloge sena in silaže, ki bi jih sicer uporabili pozimi. Ker so cene krme zaradi povečanega povpraševanja višje, se nekatere kmetije odločajo za prodajo deleža živine, kar kratkoročno poveča ponudbo klavne živine, dolgoročno pa zmanjša stalež in s tem prihodnjo ponudbo mesa in mleka. Podoben vzorec so v manjšem obsegu opazili že lani, ko je bila suša manj intenzivna kot je letos.

Ker so cene krme zaradi povečanega povpraševanja višje, se nekatere kmetije odločajo za prodajo deleža živine,

Tudi pri zelenjadnicah in sadju se izpad pridelka na nenamakanih površinah giblje med 30 in 100 %, kar pomeni manjšo domačo ponudbo v poletnih in jesenskih mesecih ter večjo odvisnost od uvoza, katerega cene so pod pritiskom enake vročine v sosednjih državah. Ker je suša po besedah agrometeorologinje Andreje Sušnik prizadela celotno srednjo, zahodno in jugovzhodno Evropo, tudi države, od koder Slovenija običajno uvaža zelenjavo in sadje, poročajo o podobnih izgubah, kar dodatno omejuje možnost, da bi primanjkljaj preprosto nadomestili z uvozom.

Brez pravega načrta

Strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije opozarjajo, da suša v zadnjih letih spreminja svoj značaj; namesto počasnega pomanjkanja padavin se vse pogosteje pojavljajo hitre, vročinsko pogojene suše, na katere je treba odgovoriti s sistemskimi in ne s posamičnimi ukrepi. Na inštitutu opozarjajo, da gradnjo zalogovnikov za zbiranje padavinske vode, ki bi kmetijam omogočili namakanje v sušnih obdobjih, upočasnjujejo dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, zaradi česar načrtovani projekti pogosto obstanejo v administrativni fazi postopkov še preden pridejo do izvedbe.

Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS), ki spremlja stanje na terenu, pridelovalcem že vrsto let priporoča naslednje preventivne ukrepe, ki pa jih letošnja sezona postavlja v ospredje kot nujne, ne več zgolj priporočljive:

• Povečanje vsebnosti humusa v tleh z organskim in zelenim gnojenjem
• Ustrezen kolobar in stalna pokritost tal
• Plitka mehanska obdelava tal
• Redno mulčenje v sadovnjakih in vinogradih
• Namakanje, kjer je to izvedljivo
• Senčenje rastlin, kjer je to možno oziroma smiselno
• Škropljenje s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin

Izbira vrst in sort, ki so bolj odporne na sušo in vročino, ter prilagoditev tehnologije pridelave veljata za dolgoročno najučinkovitejši ukrep, saj neposredno zmanjšujeta izpostavljenost tveganju. Enako pomembno je povečevanje deleža organske snovi v tleh, ki izboljša sposobnost tal za zadrževanje vlage, in s tem podaljša čas, preden se posevki znajdejo v vodnem stresu.

Kaj čaka slovensko kmetijstvo

Podatki KIS in ocene JSKS se med seboj ujemajo tako po geografski razporeditvi škode kot po njenem obsegu, kar potrjuje resnost letošnje sezone, ARSO pa jih s podatki o vodnih bilancah, pretokih rek in stanju podzemnih voda neodvisno potrjuje. Ker se sušne razmere po napovedih agencije nadaljujejo tudi po 18. avgustu, ko naj bi vročina začasno popustila, končne ocene škode še niso mogoče, saj se posledice na terenu spreminjajo iz dneva v dan.

Vprašanje je, kako hitro bo Slovenija zmožna vzpostaviti sistemske ukrepe, s katerimi bo kmetijstvo lahko preneslo takšne sezone, kakršna je letošnja, ne da bi vsakič znova računali izgube v več desetinah odstotkov pridelka in izpade prihodkov. Zdaj moramo počakati na oceno skupne škode letin, zmanjšanih zalog domačih pridelkov in napovedanih podražitev, ki nas čakajo kaj kmalu.