Velikonočni ponedeljek je dan za pot v »Emavs«

Leon Oblak

21. 4. 2025 ob 9:00
0 komentarjev

Slovenija

Danes, ko je velikonočni ponedeljek, se kristjani spominjajo svetopisemske pripovedi o poti v Emavs, ko sta učenca vstalega Kristusa spoznala po lomljenju kruha.

»Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« (Lk 24,22–24) Tako sta učenca na poti v Emavs z žalostjo v srcu, ne da bi to vedela, pripovedovala Jezusu, nato pa ga spoznala po lomljenju kruha.

Dan za obisk sorodnikov in igre s pirhi

Zato se po tradiciji na velikonočni ponedeljek nadaljuje praznovanje Kristusovega vstajenja, predvsem z obiskovanjem najbližjih, znancev, sorodnikov in prijateljev. Temu še danes pravimo »iti v Emavs«. Pa vendar, ali Emavs zares obstaja? Ognjišče piše, da se za čast evangelijskega Emavsa poteguje več krajev. »Sedanji Abu Gosh, porušena arabska vas Amwas in vasica Al-Qubeibeh, ki je po mnenju biblicistov najbolj verjetni Emavs in je zadnja stoletja od romarjev najbolj obiskan. V njegov prid govori razdalja, ki ta kraj loči od Jeruzalema: znaša res okoli 'šestdeset stadijev', kot je rečeno v Lukovem poročilu,« piše Silvester Čuk.

Poleg tega je v navadi, da se na današnji dan organizirajo številne igre s pirhi. Kot navajajo v Slovenskem etnografskem muzeju, so najbolj znane trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov.

Trkanje (turčanje)

Pri trkanju (turčanju) tekmovalca trkata pirk ob pirh – ozki vrh pirha ob ozki vrh pirha (špico ob špico) ali širši vrh pirha ob širši vrh pirha (peto ob peto). Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov. Za to igro so po zvoku skušali prepoznati, kateri pirh je bolj primeren in takega uporabili. V ta namen so z jajcem potrkali po zobeh in prepoznali zvok pirha s tršo lupino. Pri igri so seveda tudi goljufali. Večjo trdnost jajca so dosegli na primer tako, da so notranjost jajca ga izpihali in napolnili s smolo.

Ciljanje (sekanje, zbijanje, šicanje)

Pri ciljanju (sekanju, zbijanju, šicanju) pirhov tekmovalci s kovanci ciljajo pirh. Tekmovalci se dogovorijo, ali mora kovanec prebiti lupino in obtičati v pirhu, se skriti po lupino ali celo na drugi strani pokukati iz lupine. Svoje tarče - pirhe - so položili na tla, na podstavek ali pa so jih držali v roki. Igralec pirhe, ki jih uspešno preseka, dobi. Če mu ne uspe, mora soigralcu dati kovanec. Ponekod so ciljali tudi pomaranče ali (redkeje) jabolka.

»V svet stopa po nas in z nami«

»Tako kot je [Kristus] šel z učencema v Emavs, tako hodi danes z nami – po mestih in šolah, v medosebnih odnosih in po svetovnem spletu. Kristus hoče biti navzoč v tem svetu. V svet stopa po nas in z nami,« pa je v včerajšnjem velikonočnem nagovoru povedal novomeški škof Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference.

Dodal je: »Ne dopustimo, da se Boga izrinja iz javnosti, kot da bi bil moteč element. Naše pričevanje za vstalega Gospoda ni stvar velikih dejanj, ampak majhnih korakov vere. Pogumno se pokrižajmo v javnosti in pokažimo, da je vera za nas vrednota. Kjer izžarevamo mir, delamo navzočega Boga. Ko prisluhnemo trpečemu človeku, postaja Bog navzoč v sočutju. Ko molimo, tudi na skrivnem, se povezujemo z Vstalim, ki deluje v svetu. Ko živimo po evangeliju, kljub temu da je težko, med nas vstopa Vstali.«