Velikonočni ponedeljek – dan za pot v Emavs in igre s pirhi

Velikonočni ponedeljek je za kristjane namenjen utrjevanju vere v vstalega Kristusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s svojci in prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Podobno kot sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha. Praznik je dela prost dan, večinoma pa ga preživimo v krogu družine ali prijateljev, nekateri se odpravijo tudi na izlet v naravo.

Drugi dan velikonočne osmine praznujemo v spomin na svetopisemski dogodek na poti v Emavs. Evangeliji pripovedujejo o dveh učencih, ki sta žalostna zapustila Jeruzalem. Med potjo sta srečala tujca, ki jima je razlagal sveto pismo in ju tolažil. Šele zvečer sta ob lomljenju kruha v njem prepoznala vstalega Kristusa, on pa je nato izginil izpred njunih oči. Dogodek simbolizira novo upanje in širjenje novice o vstajenju. Prav zato se ljudje na ta dan odpravimo na pot ali na obisk.

Že zjutraj so praviloma bogoslužja velikonočnega ponedeljka, je pa ta dan pri nas prepoznaven tudi po igrah s pirhi. Na Gorenjskem in Dolenjskem je priljubljeno sekanje pirhov, pri katerem tekmovalci mečejo kovanec v jajce in skušajo doseči, da tam tudi obtiči. Druga pogosta igra je trkanje s pirhi, pri katerem preverjamo trdnost lupine. Tisti, čigar pirh ostane cel, dobi nasprotnikovega. Marsikje je priljubljeno tudi kotaljenje pirhov po grabljah ali po bregu.

Tudi na velikonočni ponedeljek so mize praviloma še polne prazničnih dobrot, od pirhov in potice do šunke in hrena. Na svoj račun pa v Sloveniji na velikonočni ponedeljek že tradicionalno pridejo na račun tudi motoristi, ki se podajo v Mirno Peč na blagoslov.