Prva slovesnost pod novim imenom praznika bo v Veliki Polani

Osrednja državna slovesnost ob 17. avgustu bo v nedeljo zvečer v Veliki Polani. To bo prva slovesnost po noveli, ki je prazniku poleg združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom dodala še priključitev Prekmurja. Slavnostni govornik bo podpredsednik vlade Jernej Vrtovec, predsednice republike ne bo.

Slovesnost ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bo začela ob 20. uri v Prireditvenem centru Poljana. Slavnostni govornik bo podpredsednik vlade ter minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec (NSi), prenašala jo bo Televizija Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se slovesnosti ne bo udeležila; po poročanju portala Sobotainfo je svojo odsotnost opravičila že pred nedavno prometno nesrečo. Dve uri pred slovesnostjo, ob 18.30, bo v farni cerkvi maša za domovino.

Celodnevni program je občina poimenovala Prekmurski svétek. Popoldne bodo na vrsti domača društva, gasilci ter sistem zaščite in reševanja, ob tem pa prekmurski jezik, kulinarika in druga dediščina. Praznika niso želeli zasnovati zgolj kot protokolarnega dogodka, je ob predstavitvi programa povedal župan Damijan Jaklin.

Jaklin je od junija tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi Vrtovec; funkcijo župana opravlja nepoklicno.

Kaj se je zgodilo avgusta 1919

Prekmurje je do razpada Avstro-Ogrske spadalo pod ogrski del monarhije. Slovensko prebivalstvo v pokrajini je bilo zato upravno ločeno od slovenskih dežel na avstrijski strani. Po prvi svetovni vojni je o prihodnji državni pripadnosti ozemlja odločala pariška mirovna konferenca, kjer je bila sprejeta odločitev, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Izvedba je sledila avgusta. 12. avgusta 1919 je vojska Kraljevine SHS vstopila v Prekmurje in prevzela oblast. Pet dni zatem je bila na množičnem zborovanju v Beltincih vojaška oblast predana civilni; po zgodovinskih virih se je zbralo več kot 20.000 ljudi. Ta dan je pozneje postal osrednji simbol združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Med tistimi, ki so v teh letih oblikovali slovensko narodno gibanje v pokrajini, je bil tudi duhovnik, časnikar in politik Jožef Klekl starejši.

17. avgust 1919 ni bil datum podpisa mednarodne pogodbe. O pripadnosti Prekmurja je bilo odločeno že v okviru povojne mirovne ureditve, mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS pa je nato mednarodnopravno uredila trianonska pogodba, podpisana 4. junija 1920. Natančen potek meje je bil predmet poznejšega razmejevanja.

Nova meja je pomenila tudi, da Slovenci na širšem območju Prekmurja in Porabja niso živeli v isti državi. Porabje je ostalo na Madžarskem, kjer slovenska narodna skupnost živi še danes.

Zakaj je praznik dobil novo ime

Praznik je bil v zakon o praznikih in dela prostih dnevih vpisan oktobra 2005, prvič pa je bil obeležen leta 2006. Do letos se je imenoval dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Pobuda za spremembo imena ni nastala v parlamentu. Po poročanju Svet24 je prišla od nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in drugih članov odbora za obeleževanje stote obletnice priključitve Prekmurja. Odbor je takšno stališče zavzel že leta 2019, ob stoletnici dogodkov, pozneje pa ga je ob razpravi o poimenovanju primorskega praznika ponovno izpostavil.

V državni zbor je novelo nato vložila skupina poslank in poslancev; med prvopodpisanimi so bili Dejan Süč (Gibanje Svoboda), Damijan Bezjak Zrim (SD) in Nataša Sukič (Levica). Poslanci so jo v tretji obravnavi po skrajšanem postopku sprejeli 3. februarja 2026 s 47 glasovi za in 19 proti; navzočih je bilo 69 poslancev. V Uradnem listu je bila novela objavljena 17. februarja, veljati pa je začela 4. marca.

Praznik ostaja državni praznik, vendar ni dela prost dan.

Med pomurskimi poslanci je bil odnos do spremembe različen. Za novelo so glasovali Damijan Bezjak Zrim, Darko Krajnc, Vera Granfol, Dejan Süč in Sara Žibrat, proti pa Jožef Horvat. Na neenotnost poslancev s Prekmurja je ob obravnavi opozorila tudi komisija državnega sveta.

Predlagatelji so priključitev Prekmurja opisali kot državotvorno dejanje najvišjega nacionalnega pomena in menili, da bi moralo ime praznika poleg etničnega zajeti tudi geografski vidik odločitve iz leta 1919. Vlada je predlog podprla. Predlagatelji so poudarili, da namen spremembe ni razdvajanje prebivalcev, temveč poudarjanje kulturne, narodnostne in konfesionalne večplastnosti pokrajine.

Beseda »priključitev« pa zahteva zgodovinski kontekst. Prekmurje leta 1919 ni bilo priključeno Sloveniji kot samostojni državi, temveč Kraljevini SHS, proces pa se ni zgodil v enem dnevu. Vključeval je odločitev v okviru povojne mirovne ureditve, vojaški prevzem oblasti avgusta 1919 in poznejšo mednarodnopravno ureditev meje. Praznik ta širši proces povzema v enem datumu.

Svétek

Ime celodnevnega programa se navezuje na prekmursko jezikovno tradicijo: svétek v prekmurščini pomeni praznik. Prav ta raven bo v nedeljo zapolnila večji del dneva – nastopi domačih društev, predstavitve gasilcev in reševalnih služb, domača kuhinja in prekmurska beseda. Velika Polana je tudi rojstni kraj pisatelja Miška Kranjca.

Osrednja slovesnost bo ob 20. uri sklenila dan, ki bo večinoma pripadal pokrajini sami. Državni praznik bo letos tako prvič nosil ime, ki v isti zgodovinski dogodek vpisuje dve razsežnosti: priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.