Velike besede, mlačne zaveze

Nacionalni posvet o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju je sicer ponudil nekaj zanimivih izhodišč krepitve nacionalnovarnostnega sistema, a hkrati še enkrat več pokazal, da so vladni nameni po krepitvi obrambnih zmogljivosti razmeroma šibki. Kako sicer razumeti stalno poudarjanje večnamenskosti, ko gre za obrambne izdatke, in še enkrat več ponovljeno 'zavezo', da bo delež obrambnih izdatkov dosegel dva odstotka pred letom 2030. Zavezništvo bi namreč utegnilo pričakovati precej več, zlasti pa prej kot čez pet let.

Kar 850-milijardni oborožitveni sveženj za EU, ki ga je Evropska komisija potrdila v začetku meseca, je manj kot dva tedna pozneje potrdil tudi Evropski parlament. Oborožitveni načrt predsednice komisije Ursule von der Leyen, ki predvideva tudi 150 milijard evrov posojil državam za naložbe, je po njenih besedah odgovor na »varnostne izzive brez primere«. In še: »Če bodo članice v povprečju izdatke povečale za 1,5 odstotka BDP, bi to lahko ustvarilo skoraj 650 milijard evrov v obdobju štirih let.«

Dvonamenska granata pač ne obstaja

Slovenija je v lanskem letu obrambnim izdatkom namenila 1,35 odstotka BDP. Če bi torej vsaj skušali slediti napotilu predsednice Evropske komisije, bi se morali pogovarjati o nekaj manj kot treh odstotkih BDP, in to čim prej. Ne pa o dveh odstotkih pred letom 2030, kot je ob robu vrha dejal predsednik slovenske vlade Robert Golob.

A zdi se, da je govoriti o oboroževanju pri nas skorajda bogokletno ali pa vsaj ne zelo popularno. Zato je bil tudi prvi odziv predsednika vlade izjemno previden. Ne le, da bo delež nižji od skorajšnjih pričakovanj zavezništva, vanj bo Slovenija skušala stlačiti še čim več dvonamenske opreme. Še bolj neposreden je bil vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, ki je napovedal celo izigravanje zahtev zavezništva.

Da takšne izjave zelo škodijo Sloveniji, je ocenil prvak SDS Janez Janša, po informacijah katerega bodo zahteve zavezništva bistveno večje, kot jih skuša prikazati Golob. Pa tudi, da je večnamenskost pač omejena. Tanki, granate in protiletalska obramba pač niso dvonamenski, obenem pa največ stanejo, je pripomnil dan po vrhu EU.

V dvojno rabo verjamejo

Podobno je rekel tudi moderator današnjega posveta, obramboslovec Iztok Prezelj v neposrednem vprašanju ministru za obrambo Borutu Sajovicu glede krepitev obrambnega proračuna. Manevrski prostor, ko gre za definicijo obrambnega izdatka sicer obstaja, a nekako se bo treba odločiti, je dejal profesor na Fakulteti za družbene vede.

Minister sicer na videz odločno: »Če je varnost ogrožena, je treba za varnost nameniti več.« Ker smo enakovreden član zavezništva, je pravila treba spoštovati in se držati dogovorov. Enakovreden partner Slovenija po besedah Sajovica želi ostati tudi v prihodnje, zato da bodo zaveze, ki jo bodo dali, tudi držali. Že letos bo tako delež BDP, namenjen obrambi, vsaj 1,5 odstoten, je napovedal minister.

Tudi Sajovic je izpostavil, da bodo pri nakupih pozorni na dvojno rabo opreme, kjer bo to mogoče. »Dvojna raba ni pravljica, v to verjamemo in to živimo,« je povedal. Spomnil je, da so v poplavah leta 2023 prvi do poplavljencev prišli ravno pripadniki Slovenske vojske z oklepniki. Podobno tudi ob žledu pred 11 leti.

Socialna država res ne bo trpela?

»Ne bežimo od realnosti,« je v sklepnem nagovoru dodal predsednik vlade Robert Golob. Obrambne zmogljivosti bo treba zapolniti hitreje, želijo pa tudi, da se prebivalstvo zaveda neposrednih koristi dvonamenskega vlaganja. Tako bodo ljudem po njegovih besedah tudi lažje razložili, zakaj je treba sredstva vlagati tudi v obrambne zmogljivosti. Kot je poudaril, namreč verjame, da obramba ni samo orožje, pač pa mora vsebovati tudi elemente varnosti in odpornosti.

Tako minister kot predsednik vlade sta še zagotovila, da pri nakupih ne bo dileme, ali bo zaradi tega trpela socialna država. Tega, da zaradi vedno novih obremenitev prebivalstva trpi že danes in da bo še bolj trpela po uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi v drugi polovici leta, danes nista omenjala.

Na misijah Slovenija nadpovprečna

Nekoliko bolj realno je razmere povzel veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Spomnil je, da je bila Slovenija v prvih letih članstva v zavezništvu zgodba o uspehu. Delež obrambnih izdatkov je dosegal že 1,66 oziroma 1,67 odstotka BDP. Po vstopu v evroobmočje pa so se začeli pojavljati mnogi gospodarski izzivi, ki so se poznali tudi na stabilnosti vlad.

Slovenija je sicer pred dvema letoma končno stabilizirala strukturo obrambnega proračuna, v katerem je investicijam od tedaj namenjena vsaj petina. V mednarodnih operacijah in misijah je bila Slovenska vojska po besedah Benedejčiča vedno nadpovprečna. »Zdaj pa delamo še na višini izdatkov,« je povedal in izpostavil nedaven podpis pisma o nameri o nakupu finskih patrij.

Da je dvoodstotni vložek v obrambo praktično pogoj, da so nam partnerji v pomoč, je poudaril načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. Če tega ne želimo, bomo svoje zmogljivosti morali razvijati sami in vlagati še več – če bomo seveda želeli varno državo.

Konec romantike za nacionalnovarnostni sistem

Za izhodišče so sogovorniki na današnji razpravi izbrali doslej največjo nacionalno vajo kriznega odzivanja, ki je potekala oktobra lani in v kateri so sodelovali številni državni organi in subjekti kritične infrastrukture. Ob pripravljenosti Slovenske vojske so opozorili tudi na številne druge aspekte zagotavljanja nacionalne varnosti.

»Danes govorimo o novi varnostni realnosti. Konec je romantike za nacionalnovarnostni sistem Republike Slovenije,« se je izrazil notranji minister Boštjan Poklukar. Med drugim je spomnil na teroristični napad v Beljaku in poudaril, da niti Slovenija na takšno možnost »ni imuna«. Zato pristojne v lokalnih skupnostih že pozivajo k dodatnim varnostnim ukrepom, denimo ob prireditvah s pomočjo varnostnih kamer.

Nezakonite migracije so stalnica že desetletje. Slovenija sicer ostaja tranzitno območje, toda prav tako po ministrovih besedah ni izključeno, da bi postala ciljna država in migrantski žep.

Poklukar: Redarstvo kmalu lokalna policija

Kadra pa, kot vselej, tudi v policiji manjka. Zato bo besedah ministra sicer krepijo pomožno policijo, ki pa ne more opravljati vseh nalog. Prav tako pa je smiselno okrepiti sodelovanje med varnostnimi deležniki, saj to okrepi varnost. Tako je po napovedi Poklukarja samo še vprašanje časa, da bodo redarji, ki že danes sodelujejo s policijo, tudi sami postali lokalni policisti.