Ferdinand Augustin Hallerstein

Šele v zadnjih letih se na Slovenskem po stoletjih pozabe pogosteje pojavlja ime Ferdinanda Avguština Hallersteina. Gre za enega največjih znanstvenikov, ki so kdajkoli živeli na Slovenskem, prav tako pa za izven Evrope verjetno najbolj znano slovensko zgodovinsko osebnost.

Rojen je bil v Ljubljani leta 1703, vendar je odrasel v Mengšu, kjer je z osnovno šolo začel svojo pot izobrazbe. To je nato nadaljeval na jezuitski gimnaziji v Ljubljani. Bil je otrok Janeza Ferdinanda barona Hallerja pl. Hallersteina (iz madžarske veje znamenite plemiške rodbine z izvorom na Frankovskem) in baronice Marije Suzane Elizabete, rojene Erberg.

Kot otrok plemičev je v domačem kraju odraščal na še danes znanem Ravbarjevem gradu, ki je kot dota pripadel njegovi babici po mamini strani. Po končani gimnaziji je v skladu z družinsko tradicijo, ki so ji sledili mnogi od njegovih sorodnikov, vstopil v Družbo Jezusovo ter nadaljeval raznoliko in obsežno izobraževanje na več univerzah: v Ljubljani (filozofija), Gradcu (teologija, matematika, astronomija) in na Dunaju (matematika, astronomija). Že med študijem je deloval kot pedagog v Gradcu, Leobnu, Ljubljani in na Dunaju. Še zelo mlad, star okoli 25 let, je deloval v danes romunskem Temišvarju, kjer je bil, vsaj glede na nekatere vire, celo vodja jezuitskega kolegija.

Navdihnjeni misijonar

Toda tega nadarjenega mladega intelektualca ni zanimalo le učenje.

Kaj torej ga je zanimalo? Po čem se ga spominjamo? Preberite v nadaljevanju.