Velik obrat na lestvicah najbolj in najmanj uspešnih politikov meseca

Fotograf: Jure MakovecArhiv: AFP, Profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Robert Golob, Luka Mesec in Urška Klakočar Zupančič so bili po prevzemu oblasti in visokih državnih funkcij v o očeh poznavalcev politike, sodelujočih v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, najbolj uspešni politiki meseca maja.

Po mesecu dni na oblasti, ko se od besed prehaja k dejanjem in se odkriva njihova operativnost v praksi, je slika uspešnosti povsem drugačna. Nobenega od navedene trojice v juniju ni več med uspešnimi, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je s tretjega mesta uspešnih zgrmela na mesto najmanj uspešne političarke meseca. 

Prva povprečna ocena uspešnosti delovanja Golobove vlade je mnogo nižja od Janševe ter tudi od začetne ocene vlade Marjana Šarca. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, mag. Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Igor Vovk, Aljuš Pertinač, Alen Salihović, Sašo Ornik, Bojan Požar, Rok Čakš.



Ko so se "politiki novega kova", kot so Goloba in njegove nedavno vzneseno označili v Delu, lotili vladanja in posledično poslovili z lestvice najbolj uspešnih politikov, kamor jih je izstrelila prepričljiva volilna zmaga, je titulo ponovno prevzel politik za vse čase in prostore, predsednik republike Borut Pahor.

Že na drugem mestu najdemo nekajkratnega zmagovalca in svežega kandidata za Pahorjevega naslednika na predsedniškem mestu, Anžeta Logarja, ki se med deseterico uspešnih vrača po dvomesečni odsotnosti. Stalnica pod vrhom lestvice uspešnih so politiki Nove Slovenije, med katere se je vrinil novinec, vodja poslancev SD-ja, Jani Prednik.

Povratniku Janezu Janši, ki mu trenutni umik iz javnosti očitno koristi, sta se pridružili še dve rumeni poslanki, novinki med deseterico, vodja poslancev SDS-a Jelka Godec in poslanka Eva Irgl.



"Predsednik države Borut Pahor nadaljujejo s svojo povezovalno vlogo, tudi s svojimi nastopi je precej predvidljivo umirjen. Glede na možnosti, ki se pojavljalo za njegovega naslednika/naslednico pa menim, da gledamo zadnjo fazo povezovalnega in dialoškega predsednika," ocenjuje novinar Radia Ognjišče Alen Salihović. "Z novim letom se bojim, da bo drugače," dodaja.

Golobov padec pa je očitno posledica ugotovitve, da govori eno, dela pa nekaj povsem drugega: "Kljub temu, da je premier Golob govoril, kako ne bo šel po poti prejšnje vlade, pa je kar hitro požrl besede, ko je začel z regulacijo cen naftnih derivatov. Zarečenega kruha se največ poje, in menim, da se bo ta rek zelo dobro prijel te vlade."

Salihović spominja tudi na besede ministra za obrambno Marjana Šarca, ki je glede vlaganj v slovensko vojsko v primerjavi z govorjenjem pred nastopom funkcije obrnil ploščo. "Ampak mediji bi to pod eno vlado objavili za slabo, pod drugo pa kot najboljšo rešitev, brez polemik," ugotavlja in dodaja, da se sedaj dogaja prav slednje. 

Salihović še poudarja, da je večini ostalih politikov dal sredinsko oceno. "Dovolil si bom še malo počakati, preden pokomentiram njihovo delo. Nekateri nastavki, ki so jih pokazali do sedaj, kažejo v pravo smer (denimo poslanec SD Jani Prednik, ki prinaša neko zmerno politiko SD-ja, pa minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki razume politiko, Anže Logar, ki s svojimi nastopi vse bolj prehaja na polje državnika)."  A v isti sapi pravi, da je prehitro soditi vsakega posebej, predvsem pa obsojati.

Tudi Aljuš Pertinač pravi, da je v minulem mesecu politike težje ocenjevati, ker je nova vlada šele pričela z delom, opozicija se privaja na svojo novo vlogo in tudi sicer vlada precejšnje politično zatišje, kar je glede na bližino parlamentarnih volitev tudi razumljivo.

"Alešu Logarju visoka ocena zato, ker se je odločil kandidirati za predsednika republike," odmevne kandidature ni spregledal Bojan Požar. Podobno pa razmišlja tudi Tino Mamić: . "Logar si zasluži prvo mesto z dobro premišljeno najavo kandidature za predsednika v trenutku, ko se je pojavil nov obraz na politični desni sredini, Nina Krajnik." Tudi Mamić opaža, da so se predvsem opozicijski voditelji pričakovano umaknili iz javnega življenja, saj so po koncu svoje vlade šli na dopuste: zato ni kaj veliko njihovih izjav ali potez.

Vzhičena Urška potonila globoko


Na lestvici najmanj uspešnih politikov meseca v oči bode, ne zaradi presenečenja, temveč zaradi rekordnega padca, prvo mesto predsednice državnega zbora, Urške Klakočar Zupančič. Golobova prva dama je namreč aprila in maja zasedala tretje mesto med uspešnimi, z majskim povprečjem 3,83. Zdaj pa je, po nekaj dejanjih vzhičenega zanosa, kronanega s poplesavanjem po rdeči preprogi državne proslave, s povprečno oceno 1,58 zdrsnila na tron neuspešnosti.

Naši ocenjevalci do političark, ki so prevzele pomembne vloge v tej koalicijski ekipi, niso nič kaj prizanesljivi, saj so kar petim namenili najnižjo povprečno oceno. Šarec in Mesec sta povratnika med združbo neuspešnih, novinki pa evropska poslanka NSi Ljudmila Novak in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je še maja zasedala 8. mesto med uspešneži.



 

(Ne)uspešnost delovanja politikov so sodelujoči ocenjevali na petstopenjski lestvici (1- zelo neuspešen, 2- bolj neuspešen, 3- niti uspešen niti neuspešen, 4- bolj uspešen, 5- zelo uspešen).

Med 10 najbolj uspešnih so se uvrstili tisti z najvišjimi povprečnimi ocenami, med 10 najmanj uspešnih pa tisti z najnižjimi povprečnimi ocenami. Sodelujoči so sicer tokrat ocenjevali 32 bolj izpostavljenih politikov v poletnem obdobju.



Čeprav je Alen Salihović dejal, da bo s strožjim ocenjevanjem še nekoliko počakal, pa tega ni storil v primeru predsednice državnega zbora, ki po njegovih besedah vse bolj kaže svojo diktatorsko usmerjenost. "Po plesu in obrnjenem hrbtu gardi Slovenske vojske sedaj izvaja še mobing nad poslanci. Vse bolj se kaže, da dama ni dorasla funkciji, ki jo opravlja," ugotavlja novinar Radia Ognjišče. 

Tino Mamić pa kaže na Ljudmilo Novak, ki je po njegovem spet izpustila odlično priliko, da bi bila tiho. "Očitno še vedno sanja o kandidaturi na predsedniških volitvah, ki bi njeni stranki prinesla izjemno politično škodo," meni urednik tednika Domovina.

Glede novih ministrov pravi, da niso naredili nič posebnega, izjave pa so bile primerne za kako televizijsko komedijo, kjer je gledalcem vseeno za škodo za državo, saj je fiktivna. 

Vlada začenja nizko


Potem ko je 3. Janševa vlada prvi mesec svojega mandata začela s povprečno oceno 3,79, kasneje precej izgubila ter proti koncu mandata povprečje popravila, sodelujoči poznavalci politike prvi mesec Golobove vlade ocenjujejo relativno kritično, s povprečno oceno dela 2,25.

"Očitno je, da je sedanja vlada stopila v prevelike čevlje," ugotavlja predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič. Kot pravi, ji je najbolj spodrsnilo na področju, na katerega naj bi se premier najbolj spoznal – pri energetiki. "Reakcije vlade na podražitve energentov so bile prava blamaža," ugotavlja. 

Profesorski kolega s FDV-ja, dr. Miro Haček, izpostavlja, da je vlada doslej predvsem kadrovala, in to na nekaterih področjih še v nikoli videnih dimenzijah (bolnišnice, ipd.). "Hkrati je obvestilo, da pred počitnicami sploh ne bo redne seje DZ, tudi pomenilo potrditev, da vlada vsebinsko doslej ni naredila skoraj nič."

Ne skoraj nič, temveč prav nič, pa je do tega, kar je vlada pokazala do sedaj, še za stopnjo bolj kritičen Alen Salihović. Zdi se mu, kot da čakajo na vse bolj nepredvidljivo jesen, čeprav je predsednik vlade Robert Golob v predvolilni kampanji, kolikor mu je bila volja in interes, da se je udeleži, ves čas poudarjal, da bodo s pomočjo civilne družbe začeli takoj. "Zdi se, da se vlada bolj kot z delom ukvarja s plačevanjem računov – tudi preko delitve stolčkov – da se ji je uspelo zavihteti na oblast."

Aljuš Pertinač vidi tudi drugo plat: "Vlada se je ob nastopu mandata soočila z nagajanjem opozicije in zato še ni zaživela v polni sestavi. Kadrovskih menjav se je lotila širokopotezno in hitro. Kakšen bo učinek, bomo videli."  Je pa po njegovih opažanjih začela sprejemati neke odločitve in kaže, vsaj zaenkrat, da bo imela neko koherentno politiko. "Ali bo tako tudi na dolgi rok in kako uspešna bo pri tem pa bo pokazal čas."

Tino Mamić medtem ugotavlja, da je vlada ogromno govorila in se z izjavami zamerila mnogim ljudem in politikom. "Med konkretnimi potezami pa sta bili samo dve pomembni stvari. Kimanje v Bruslju Uniji in Natu, v nasprotju z vem, kar je Golob pred volitvami obljubljal. Zraven pa še katastrofalna komunikacija, ki je povzročila naftni šok, vključno z vrstami za gorivo kot v letih ranjke Jugoslavije."

Po besedah Saša Ornika Golobova vlada nadaljuje tam, kjer je končala Janševa. "Torej sredi vedno hujših zunanjih gospodarskih šokov, ki negativno vplivajo na inflacijo in gospodarsko aktivnost."  Kot pravi, se vedno bolj kaže, da bo pristop zelo podoben, torej državno vmešavanje v delovanje gospodarstva in regulacija. "Kdo ve, mogoče bomo celo dobili bone, čeprav pod kakšnim drugim imenom."

Bojan Požar pa zaključuje z mislijo, da bi pri oceni vlade (in Roberta Goloba) lahko ponovil točke, ki jih je dovolj zabavno opisal Janez Šušterič v svoji kolumni za portal Siol. "Je pa časovno zamudil na vladno točko s košarico cen, zato dodajam še svojo oceno tega: vlada ne deluje samo nekompetentno, ampak celo otročje." 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike