Večina državljanov ne bi šla na predčasne volitve. Kaj pa vi?

Rok Čakš
"Kar 62 odstotka vprašanih Slovenk in Slovencev bi šlo na predčasne volitve, razkriva anketa časnika Delo," danes v uvodni vrstici članka z naslovom "državljani so za predčasne volitve" piše Siol.net.

In čeprav je raziskava Mediane morda res namerila takšne rezultate, pa bi sklepanje, da so odhodu na predčasne volitve državljani tudi večinsko naklonjeni, težko prestalo test realnosti. To bi namreč pomenilo daleč najvišjo volilno udeležbo po letu 2011. Zadnjih dveh predčasnih volitev se je namreč udeležilo komaj nekaj čez pol volilnih upravičencev.

Raziskava Mediane za časopis Delo, ki jo je povzelo in interpretiralo več medijev, naj bi kazala načelno naklonjenost Slovenk in Slovencev do tega, da se še četrtič zapored podajo na predčasne volitve.

Tako naj bi dejalo 62 odstotkov vprašanih med 28. januarjem in 3. februarjem na vzorcu 777. 26,4 odstotka jih bi raje videlo, da se politične stranke dogovorijo o novi vladi v aktualnem mandatu državnega zbora, 10,8 odstotka je neopredeljenih.

Predčasnim volitvam naj bi bili bolj naklonjeni podporniki strank z levega političnega pola, medtem ko so podporniki strank z desnega pola po navedbah časnika bolj naklonjeni dogovoru o novi koaliciji znotraj sedanje sestave državnega zbora.

Odhod na volišča naj bi še posebej podpirali sicer redki volivci SMC (90 %), pa volivci  LMŠ (85 %) in Levice (82 %) ter tudi podporniki SD (77 %). Dogovoru o novi koaliciji znotraj sedanje sestave državnega zbora pa so najbolj naklonjeni podporniki SNS (47 odstotkov), NSi (41 odstotkov) in SDS (40 odstotkov), je pokazala anketa Dela.



Udeležba na volitvah v državni zbor: 
1992        86,5 %

1996        73,7 %

2000        70,1 %

2004        60,4 %

2008        63,1 %

2011        65,6 % (predčasne)

2014        51,7 % (predčasne)

2018*       51,5 % (predčasne)



Podobna razmerja je sicer že drugi dan po Šarčevem odstopu namerila agencija Ninamedia Nikole Damjanića, je prejšnji teden poročal časopis Dnevnik. Po tej naj bi bilo 60,5 % vprašanih prepričanih, da so predčasne volitve bolj primerna rešitev za Slovenijo, 19,4 % vprašanih je bilo mnenja, da naj vlado sestavi Marjan Šarec z drugačno koalicijo, 10,4 %pa, da naj vlado sestavi drug mandatar. 9,7 odstotka vprašanih je bilo neodločenih. Za razliko od meritev Mediane naj bi po meritvi Ninamedie predčasne volitve najbolj zagreto zagovarjali podporniki SDS, NSi, SD in Levice.



Kaj pa o dilemi nova vlada/predčasne volitve pravite bralci Domovine?

V anonimni anketi nam zaupajte, kako na možnost bodisi sestave nove koalicije bodisi odhoda na predčasne volitve gledate vi. Brez skrbi, na podlagi vaših preferenc ne bomo postavljali sklepov glede razpoloženja celotnega volilnega telesa :)

Create your own user feedback survey

Rezultate bomo objavili v enem izmed člankov naslednji teden.

KOMENTAR: Rok Čakš
Kar namerijo javnomnenjske ankete, ni nujno tudi resnično razpoloženje ljudstva
Kako si razlagati današnje ključno sporočilo medijev, da si skoraj dve tretjini državljanov želi oditi na predčasne volitve, ko pa obenem vemo, da je udeležba na predčasnih volitvah 2018 in 2014 komaj presegla polovico vseh volilnih upravičencev? Mar to pomeni, da nas ob morebitnih predčasnih volitvah čaka rekordna volilna udeležba? Ali pa morda, da si dve tretjini Slovencev resnično želi predčasnih volitev, ampak če bo do njih pride, se jih kakšna polovica niti ne bo udeležila (če upoštevamo še, da se bo morebitnih volitev zagotovo udeležilo tudi precej tistih, ki zdaj pravijo, da niso za predčasne volitve)? Kako močno si v tem primeru sploh res želijo volitev, če se jih na koncu niti ne udeležijo? Več kot očitno je s sklepanjem, ki smo mu priča, nekaj narobe. Brez spuščanja v to ali je enotno sporočilo medijev, da si večina državljanov želi predčasnih volitev in denimo ne, da se politika zmeni in dela naprej, namerno ali ne, lahko zatrdimo, da nima podlage v realnosti. Paradoks pa je odličen zaradi ponazoritve dejstva, da ankete javnega mnenja marsikdaj povsem zgrešijo resnično razpoloženje med ljudmi, oziroma njihove dejanske poglede na konkretno situacijo. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, kako lahko prihaja do takšnih odstopanj. Morda je povmes neustrezno vzorčenje, morda telefonske ankete ne dosegajo velike večine manj politično angažiranih in zainteresiranih državljanov, ki v tovrstnih anketah nadpovprečno pogosto ne želijo sodelovati, ali pa niti nimajo javnih telefonskih številk. Ampak slednje še ne pomeni, da lahko njihove poglede, razmišljanja o situaciji, kar odpišemo. Četudi državljansko pasivizirani, so tudi oni volilni upravičenci, ki se lahko kadarkoli aktivirajo in v volilno dinamiko prenesejo predvsem drugačna razmerja. Z relativno visoko gotovostjo lahko sklepamo, da speče, pasivizirane večine, naveličane neprestanega političnega zdraharstva in nesposobnosti sklepanja kompromisov, anketi nista zaobjeli. Zato tudi njunih rezultatov ne moremo posplošiti na vse Slovenke in Slovence. Več kot to. Razlika med izmerjenimi preferencami in dejansko volilno udeležbo na zadnjih dvojnih predčasnih volitvah kaže, da lahko z večjo zanesljivostjo postavimo trditev, da večina državljanov ta trenutek ne bi šla na predčasne volitve. Če pa bomo predčasne volitve kljub temu dobili, pa bomo lahko veseli, če se jih bo udeležila vsaj polovica.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Slovenska koalicijska matematika – tekma s časom
  • 28. 03. 2026
Privid pravne države: nezakonito, ampak naj ne bi vplivalo na volilni rezultat
  • 11. 03. 2026
Sistemska kršitev volilnega zakona še pred volitvami
  • 20. 02. 2026