V Sloveniji drastičen padec zaupanja v medije, zdravstvo in šolstvo

Uredništvo
12

Ugodna gospodarska situacija pozitivno vpliva tudi na splošno zadovoljstvo Slovencev z življenjem, v povprečju pa narašča tudi zaupanje v institucije in poklice. 

A so tudi izjeme. V zadnjih nekaj letih je tako drastično padlo zaupanje ljudi v medije, kot tudi v slovensko javno zdravstvo in šolstvo, priča raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon. Še posebej pomenljiv je občuten padec zaupanja v RTV Slovenija.

Skepso do medijskega poročanja lahko razumemo kot posledico spregledanih politično-ideoloških agend osrednjih medijev, pri čemer je bila prelomna točka poročanje ob migrantski krizi, na kar smo na Domovini redno opozarjali.

V raziskavi Ogledalo Slovenije so splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem ter zaupane v institucije in poklice merili decembra 2012 na vrhuncu krize, ko so Slovenijo pretresale ljudske vstaje, nato aprila letos in ponovno minulega decembra.

Po pričakovanjih se je od temnih let globoke krize ljudsko razpoloženje na splošno močno popravilo. S situacijo v družbi smo Slovenci malce bolj zadovoljni kot smo bili aprila 2018 in mnogo bolj od decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje

Zaupamo domačemu podjetništvu, ne zaupamo politikom

Povprečno zaupanje v institucije je v primerjavi s prejšnjo meritvijo naraslo za šest odstotnih točk, še večjo razliko (12 odsotnih točk) pa je opaziti v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi in zaupanje v institucije najnižje, sporočajo iz Valicona.

Največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala iz -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna. Relativno visok padec stopnje zaupanja beležita tudi zdravstvo (-15) in šolstvo (-14).

Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom (+44), velikim slovenskim podjetjem (+34) ter bankam (+33). Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike (+26) in sodišča (+32). Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 56) in to kljub temu, da so se zadnji čas znašla na močnem udaru levičarske politike. A prav politiki na splošno in vladni ministri ostajajo na dnu seznama zaupanja v slovenske poklice.

Blizu dna lestvice so tradicionalno tudi Cerkev in duhovniki, a zaupanje ljudi tako v ene kot v druge se počasi dviguje.

Ljudje se od medijev ne pustijo več kar tako naplahtati

V obdobju, ko večina trendov kaže navzgor, tudi tako občutljive stvari kot je zaupanje ljudi v banke ali denimo Cerkev, je drastičen padec ljudskega zaupanja v medije, pa tudi v zdravstvo in šolstvo, toliko bolj pomenljiv.

O razlogih za dvom v zdravstveni sistem ni vredno izgubljati besed. O težavah in tegobah vse volj kaotičnega javnega šolstva na Domovini prav tako redno pišemo v nadpovprečno odmevnih prispevkih.

Zato se tokrat osredotočimo na medije in novinarje. Da se je zaradi očitne ideološke agende ob migratski krizi zaupanje v osrednje medije v Sloveniji podrlo, smo na Domovini v odmevnem komentarju pisali že septembra 2017.

In od takrat je šlo z zaupanjem samo še navzdol.Tako zelo, da je medijske ustvarjalce temeljito zaskrbelo in so za svoje tegobe s prstom začeli kazati na družabna omrežja ter sprejemati ukrepe, s katerimi bi omejili njihovo delovanje.

V to smer gredo tudi pripravljajoče se spremembe medijske zakonodaje, a vse to je le zatiskanje oči pred resnico – da so ljudje spregledali ideološko-politične agende domačega medijskega mainstreama, da jih zato vse manj spremljajo in jim preprosto več ne verjamejo.

Še posebej izrazito to velja za občinstvo konservativnih in klasično liberalnih nazorov. Kot je pokazala naša nedavna anketa, časopisi kot so Delo, Dnevnik, Večer, pa POP TV in tudi TV Slovenija pri tej populaciji nimajo več praktično nikakršnega ugleda in verodostojnosti.

Če si na primer lahko pomembna urednica na TV Slovenija v treh minutah oddaje Utrip privošči 10 manipulacij, kot smo poročali pred časom, pa za to ne trpi nobenih strokovnih, disciplinskih ali drugih posledic (in takšnih zdrsov je precej), seveda padec splošnega zaupanja v tak medij kot celoto ne preseneča.

In ker erozijo zaupanja v medije ne moremo tolmačiti kot padanje nivoja novinarskega dela, temveč kot spoznanje ljudi, da je dvom in kritična distanca do njihovega početja več kot na mestu, nas lahko rezultati raziskave Valicona tudi v tem kazalcu kvečjemu veselijo.

Pričajo namreč vse večjo informacijsko razgledanost konzumerjev medijskih vsebin, ki vključuje tudi zdravo skepso in temeljit razmislek o tem, ali je medijsko poročanje resnicoljubno, ali pa je zadaj skrita ideološko-politična agenda. In slednja je pri naših osrednjih medijih pogosteje pravilo kot izjema.

12 KOMENTARJI

  1. Kar se tiče medijev ste na Domovini prišli do podobnih ugotovitev, kot dr. Žiga Turk v svoji Twitter anketi, ki jo je objavil na Siolu pred časom. Celo štartali ste iz podobnih okoliščin: povsod je bil vzorec mogoče malce premajhen (?) in povsod se je vzorec anketirancev nagibal v desno zaredi objektivnih okoliščin dosega medija (oz. Tviteraša); dr. Žiga Turk je to rešil tako, da je ponderiral število anketirancev. Vzorec levih, sredinskih in desnih medijev je praktično isti, celo grupirajo se podobno. Žiga je rezultate objavil tukaj in skupine medijev so praktično iste kot pri vas: https://siol.net/siol-plus/kolumne/medijska-krajina-nasih-in-vasih-435878

    Dr. Peter Jančič pa je nedavno objavil tudi podatke o padajoči nakladi tradicionalnih tiskanih medijev, ki baje tako hudo pada, da je od leta 2017 ne objavljajo več: https://spletnicasopis.eu/2019/01/09/60-let-casopisa-delo/

  2. Ob obletnici tovatniškega glasila Dela smo videli smo v prvih vrstah videli politike. Da nimajo toliko občutka za svojo novinarsko čast! Kaj mislijo, da so še vedno glasilo SZDL? Ali niso oni tisti, ki bi morali politikom, v imenu javne higijene, gledati pod prste?

  3. Friderik ob 9,08
    Res je tako. Prav to je bilo včeraj prikazano na Požarjevem vv faktorju. Kot komentatorja sta bila novinar Šurla in Steinbuch.
    Oba komentatorja sta se spraševala, kako, da so na proslavi 60 let Dela, v prvi vrsti sedeli politiki, med njimi tudi nekdanji predsednik komunistov Milan Kučan. Ta slika bi lahko govorila, čigavi so mediji.
    Oba komentatorja sta tudi pogrešala, da sploh ni bil na tej proslavi nič omenjen Danilo Slivnik. Kajti pod Slivnikovim vodstvom je bil ta časopis zelo dober in se ga je v največjih nakladah prodajalo.

    Povedala sta tudi, da sta Slivniku hvaležna, kot strokovnemu novinarju, ki je uvajal MLADE v profesionalno novinarstvo. Na žalost, se je Slivnik prehitro, v čudnih okoliščinah poslovil s tega sveta. Toda na Delu je pustil velik pečat, pa čeprav ga PROSLAVA – 60 letnice ni omenjala.

  4. Kovač 11. januarja 2019 ob 10:57
    Je, dokler iskreno išče Boga in ne prakticira zblojene spolnosti. Če bi se malo ozrli naokrog, bi jih lahko videli kar nekaj, ki so precej poznani (morda ne pri nas, v tujini pa gotovo).

    Recimo, da je v veri našel boga, a v življenju je našel tudi svojo drugačnost! Zakaj ne bi smel živeti, kot želi živeti v svoji drugačnosti!!! Ja, so med nami in če so verni, jih sprejmite medse ne pa da se zgražate nad njimi!

    • Nihče se nad njimi ne zgraža in nihče jih noče izključevati iz krščanskega občestva. Ve se namreč, da je nagnjenost prirojena in nato aktivirana brez krivde prizadetega ob raznih dogodkih v otroštvu in mladosti. In kolikor vem, sem namreč upokojeni zdravnik, bi večina njih, če bi bilo mogoče, raje bila straight, pa si ne more pomagati. Zaželjeno bi bilo le, da s svojo usmerjenostjo živijo skrito, kot živi večina ljudi s svojo spolnostjo brez oči javnosti in drugih ljudi. Nesmiselno pa je organizirano širjenje drugačnosti po šolah, paradah ponosa in podobna vsiljivost in organiziranost. Sicer pa menim, da je cerkveno stališče do spolnosti skozi vso zgodovino preveč zadrto, k temu spada tudi celibat, ker nam je spolnost podaril Bog. Zanimivo in upoštevanja vredno je celo to, da ta nagon deluje skozi vse leto in ne le nekaj tednov v letu kot pri vseh drugih rastlinskih in živalskih živih bitjih. Stvarnik je že vedel zakaj, Cerkev bi pa morala o tem bolj razmisliti.

      • Kristjan
        Zanimivo napisano, a vseeno bode v oči, zakaj bi morali istospolni živeti vstran od oči javnosti! Predsodki morajo pasti, to je glavno bistvo svobode!

  5. Škoda, da raziskava nima prikaza vzrokov za nezaupanje.
    Podvprašanje bi zadevalo vzroke za nezaupanje, ki bi bili navedeni in bi jih tisti, ki sodeluje v raziskavi le obkrožil ali pa še katerega dodatno navedel.
    Potem bi imeli popolne odgovore na raziskavo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime