V Rusiji zakon proti LGBT propagandi. Putin: homoseksualci dobrodošli, a “naj pustijo otroke pri miru”

Čeprav nismo več v hladni vojni, negativnih oznak za Rusijo s strani Zahoda ne manjka; toliko bolj, ko gre pravice istospolnih oseb, Rusi postanejo največji homofobi in nestrpneži. Morda ravno zaradi obujanja nostalgije po “dobrih starih časih” Sovjetske zveze?

Vrnimo se v čas zimskih olimpijskih iger v Sočiju 2013-2014, ko se je Zahod ogorčeno odzival na nov zakon proti LGBT propagandi v Rusiji. Namen zakona, ki ga je Putin uradno potrdil junija 2013, je zaščititi otroke pred vsebino, ki odobrava homoseksualnost kot nekaj normalnega, in s tem nasprotuje tradicionalnim družinskim vrednotam.

Slednji argument se je še najbolj plastično odrazil v Putinovih besedah leta 2013, ko je rekel, da so homoseksualci v Sočiju dobrodošli, ampak naj “pustijo otroke pri miru”.

Kaj spada v slednjo zloglasno propagando?

V LGTB propagando po ruskem zakonu spadajo parade ponosa ter zagovarjanje pravic LGBT posameznikov, zakon pa prepoveduje posvajanje ruskih otrok s strani istospolnih parov iz tujine.

Ni pa postavljenih mej, kaj še spada v to propagando in kaj ne; že zgolj intervju, v katerem posameznik izrazi svojo istospolno usmerjenost, lahko prinese težave tako intervjujancu kot tudi novinarju.

V Rusiji so res v nehvaležni situaciji; a so hkrati tudi sredstvo za Zahod

Nastrojenost proti LGBT posameznikom in skupnostim je v Rusiji še posebno visoka; na spletu krožijo videi in fotografije pretepenih LGBT aktivistov, kot tudi zgodbe o njihovih najdenih, pogosto prej tudi mučenih truplih.

Velikokrat pa je slednja represija zgolj dodatni argument za nasprotnike Rusije kot velesile. V tujih medijih se o neizprosni situaciji LGTB ljudi v Rusiji največ bere v angleških in ameriških medijih, medtem ko se ob to tematiko v npr. španskih in nemških bistveno manj spotikajo.

Omenjeni zakon se je v zadnjih dveh letih razširil na Krim ter na vojno žarišče vzhodne Ukrajine

V vojnih žariščih z Rusijo v vzhodni Ukrajini sta se aprila 2014 ustanovili dve pro-ruski ljudski republiki: Doneck (DNR) in Luhansk (LNR). Čeprav ta del Ukrajine tudi prej ni bil naklonjen LGBT skupnostim, so se razmere poostrile; po ustavi Donecke republike je homoseksualnost postala hud prestopek, na Krimu pa se je po priključitvi uvedel zgoraj omenjen zakon anti-propagande.

Bolj poznane LGTB aktiviste so iskali po domovih ali pa jih lovili kar na ulici, policisti so začeli izkoriščati sezname LGTB posameznikov, ki so jih nabirali skozi leta. Zaradi pretepov in tudi umorov jih je veliko zbežalo, v Kijev in tudi v tujino.

Kot odgovor na dogajanje v Donbasu pa je nastal tudi dokumentarec This is Gay Propaganda: LGBT Rights & The War in Ukraine s strani kanadske Ukrajinke, Marusia Barciurkiw.

Krim, ki pa je sedaj pod rusko zakonodajo, je seveda prevzel tudi zakon proti LGTB propagandi.

Se Slovenci po Rusih zgledujemo tudi glede odnosa do homoseksualcev?
Slovenci med narodi Zahoda izstopamo po precejšnjem simpatiziranju z Rusi in vsaj tihem odobravanju Putinovega intervencionizma v Ukrajini, Siriji in še kje.

Zagotovo imamo do Rusije bolj naklonjen odnos, kot denimo do ZDA.

Pa je tako tudi glede odnosa do istospolnih skupnosti? Sklepali bi, da ne, a ironija je, da resnih kritik glede kršenja človekovih pravic, ki si jih ta država privošči na številnih področjih, v Sloveniji ni zaznati.

Tako ne s strani nevladnih organizacij za človekove pravice, kot ne od državljanov na splošno. In znano je, da so Rusiji večinoma naklonjeni tisti iz levega nazorskega spektra.

Komentiraj