V katerih letih se najbolj postaramo?

Znanstveniki so ugotovili, da se človek na molekularni ravni ne stara enakomerno in postopoma, ampak je opazna velika razlika na dveh prelomnih točkah – najprej pri 44 letih in nato ponovno pri 60 letih. Najnovejša študija razkriva razloge in ključno dogajanje v človeškem telesu.

Znanstveniki na Univerzi Stanford in Tehnološki univerzi Nanyang v Singapurju so več let spremljali 108 udeležencev, da bi opazovali starajoče se spremembe v njihovih molekulah – RNK, beljakovinah in mikrobiomih udeležencev. V študiji objavljeni v reviji Nature Aging so ugotovili, da staranje ne poteka postopoma.

Večina molekul, ki so jih preučevali, je namreč pokazala pospešene, nelinearne spremembe pri starosti 44 in 60 let, kar je potrdil tudi docent za mikrobiomsko medicino in prvi avtor študije Xiaotao Shen. Pravi, da so pri tem nekatere točke v času življenja še posebej pomembne, če ne celo ključne, za naše staranje in zdravje. Navedel je primer sposobnosti presnove kofeina, ki se opazno zmanjša, najprej okoli 40. leta in še enkrat okoli 60. Sestavine, ki sodelujejo pri presnovi alkohola, se prav tako zmanjšajo zlasti okoli 40. leta.

Kopičenje maščob in izguba mišične mase

Michael Snyder, predsednik oddelka za genetiko na Stanfordu, pripoveduje o dveh valovih staranja. »Ljudje pogosto dobijo mišične poškodbe in vidijo, da se kopičenje maščobe začne v 40. letih, kar je povezano s presnovo lipidov. Druga stvar je sarkopenija, ki pomeni izgubo mišic in prizadene ljudi v 60. letih. Oboje je zelo velika stvar,« pravi in doda, da sta obe preučevani starostni skupini doživeli spremembe v beljakovinah, ki skupaj držijo tkiva.

To najverjetneje pomaga razložiti kožne, mišične in srčno-žilne spremembe, ki se zgodijo. Hitreje naraščajo tudi tveganja za nastanek bolezni zlasti po 60. letu. Študija je namreč pokazala, da so ljudje, stari 60 let ali več, bolj dovzetni za srčno-žilne bolezni, težave z ledvicami in sladkorno boleznijo tipa 2.

Razlika med spoloma?

Iskanje vzorcev, kot jih ponuja omenjena raziskava, lahko pomaga pri diagnozi in preprečevanju bolezni, ker so identificirali tudi »klinično uporabne označevalce«, pa je le-te mogoče uporabiti za izboljšanje upravljanja zdravstvenega varstva in blaginje starajočega se prebivalstva, poroča CNN.

Študija se je v povprečju skoraj dve leti osredotočala na udeležence, stare med 25 in 75 let. Vsi so živeli v Kaliforniji, bili zdravi in ​​prihajali iz različnih etničnih okolij. Vsake tri do šest mesecev so jim jemali vzorce krvi, blata, kože ter nosne in ustne brise. Ker bi pospešeno staranje pri ženskah lahko pripisali menopavzi, ki je običajno zgodi med 45. in 55. letom, so raziskovalci izvedli analizo na ločenih zbirkah podatkov za moške in ženske, a rezultati so jih precej presenetili.

Ugotovili so namreč, da je prehodna točka za oba spola okoli 55 let. Predhodna študija  raziskovalcev v Nemčiji in Združenih državah je pokazala, da obstaja še en t.i. val staranja okoli 75. leta, vendar najnovejša raziskava ni mogla potrditi teh ugotovitev zaradi omejenega starostnega razpona.

Raziskovalci tako svetujejo, da ljudje, ko se približujejo prelomnim letom, to je v 40-tem in 60-tem letu starosti, spremenijo oz. prilagodijo tudi življenjski slog. To zajema manj pitja alkohola in več gibanja. Snyder je tistim, ki se približujejo 60-im, svetoval tudi, naj pazijo na vnos ogljikovih hidratov in pijejo veliko vode, da bi izboljšali delovanje ledvic. »V določenih časovnih točkah svojega življenja bolj skrbno poskrbite zase,« pravi.