Ustavno sodišče v tej sestavi prvič razburilo levo srenjo: v zrak vsi, od Marka Milosavljevića do Nike Kovač

Uredništvo
Vir foto: zajem slike splet
POSLUŠAJ ČLANEK
Odločitve aktualne sestave ustavnega sodišča, ki je prevladujoče levo nazorsko usmerjena, so zadnji dve leti praviloma v sozvočju z načrti in interesi leve politike in njenega civilnodružbenega zaledja. 

Tokrat pa je pet sodnikov sprejelo odločitev, ki je po odzivih sodeč s tira vrglo celotno levo srenjo, od profesorjev s FDV-ja in civilnodružbenih aktivistov do Društva novinarjev Slovenije, ter seveda levih politikov.

O ustavnosti zakona o RTV, sporno sprejet po nujnem parlamentarnem postopku, ustavni sodniki še niso presodili. Za vihar odzivov je bilo dovolj, da so v izogib težko popravljivim škodljivim posledicam zaradi posega v institucionalno samostojnost RTV Slovenija zadržali izvajanje del 23. člena ter 24. in 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija. 

To pomeni, da do končne odločitve delo nadaljuje dosedanje vodstvo RTV in programski svet.

Profesor s FDV Marko Milosavljević je ustavno sodišče označil za "nekonsistentno", v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so zakon spisali, trdijo, da je "pritrdilo etatističnemu pogledu na državo in družbo, po katerem so institucije plen vsakokratne oblasti." Vodja stavkovnega odbora novinarjev na RTV Slovenija Helena Milinković je ustavnim sodnikom očitala, da so pravico do ohranjanja mandata postavili nad pravico javnosti do obveščenosti, Društvo novinarjev Slovenije pa od US celo zahteva, da naj se "javno zaveže, do katerega datuma bo opravilo končno presojo ustavnosti zakona."


V bolj umirjenem tonu pa sta se odzvala pobudnik, dr. Peter Gregorčič, in avtor pobude, dr. Matej Avbelj, ki sta zapisala, da se je US tako odzvalo na očitno zlorabo oblasti in pokazalo, da se je sistem je zavor in ravnovesij po kar štirih sejah ustavnega sodišča vendarle vzpostavil in tudi deloval. 

"Odločitev preprečuje, da bi pravo postalo dekla politike"


"Ustavno sodišče katere koli evropske države, ki posledic takega zakona ne bi zadržalo (in zakona kasneje ne bi spoznalo tudi za protiustavnega), bi dalo jasen in očiten signal vsakokratni politični oblasti, da so v tej državi dovoljene politične kadrovske čistke, s katerimi se člane vodstvenih in nadzornih struktur od oblasti neodvisnih institucij, vključno z javnimi mediji, po vsakem prevzemu oblasti lahko zamenja s sebi lojalnimi," sta v svojem odzivu navedla Avbelj in Gregorčič.

Po njunem bi tako ustavno sodišče legaliziralo in celo normaliziralo zlorabo politične večine, da se samovoljno in arbitrarno po vsakem prevzemu oblasti najprej znebi nenaših sodnikov, uradnikov ter drugih funkcionarjev in tudi vodstvenih kadrov javnih medijev na podoben način, kot so to – prav tako z zakonskimi spremembami, ki jih je tudi podprla kvalificirana večina – storili neliberalni režimi na Madžarskem in Poljskem.

Nadaljujeta, da se je US na tako očitno zlorabo oblasti odzvalo s pravočasno izdajo sklepa o začasnem zadržanju izvajanja dela novele zakona. "Tokrat se je torej t. i. sistem zavor in ravnovesij po kar štirih sejah ustavnega sodišča vendarle vzpostavil in tudi deloval," s čimer je US do dokončne presoje ustavnosti izpodbijane novele zavarovalo institucionalno neodvisnost RTV Slovenija.

Avbelj in Gregorčič: "Ta sklep pa posledično pomeni tudi zadržanje oblastne instrumentalizacije javnih izjav predstavnikov vlade in novinarskih sindikatov, s katerimi izražajo svoje globoko, grobo in žaljivo politično nestrinjanje z aktualnim vodstvom RTV Slovenija. Javna kritika sicer mora biti dovoljena, tudi ko je groba, spolitizirana in (znotraj zakonsko dopustnih meja) celo žaljiva. Prav dopustnost (tudi) take kritike je namreč bistvo svobode izražanja, ki jo varuje naša ustava. Ne more in tudi ne sme pa tako nestrinjanje postati instrument oblasti, saj ne predstavlja ustavno dopustnega cilja, s katerim bi lahko opravičili politične kadrovske čistke in vse posledice, ki jih te čistke prinašajo."


Začasno zadržanje dela novele zakona o RTV je prav tako pozdravilo Združenje novinarjev in publicistov (ZNP). Kot so zapisali, že od vsega začetka opozarjajo, da je novela, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba, namenjena izključno hitri, predčasni zamenjavi vodstva RTVS in nastavitvi ljudi, ki bodo lojalni novi vladi. Opozarjajo, da se že zdaj kaže, da bo morebitni novi svet RTV svetovnonazorsko povsem neuravnotežen, nagnjen izrazito v levo.

Pogledi na odločitev US o zadržanju kot dan in noč


Povsem drugače od pobudnika in uglednega ustavnega pravnika pa situacijo vidijo predstavniki institucij leve javne sfere. V Pravni mreži za varstvo demokracije, sestavljeni iz pravno podkovanih aktivistov leve civilne družbe, ustavnemu sodišču očitajo "pomanjkljivo premišljenost sklepa". Nad odločitvijo so razočarani, saj je US "zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo."

V Društvu novinarjev Slovenije, ki jih presoja ustavnih sodnikov prav tako "ni prepričala" so od Golobove vlade vseskozi zahtevali, da čim prej poseže v sedanji ustroj in "uredi" razmere na nacionalni radioteleviziji. Zdaj pa US pozivajo, da nemudoma nadaljuje razpravo in se javno zaveže, do katerega datuma bo opravilo končno presojo ustavnosti zakona.

Po njihovo je "ohranjanje statusa quo, ki mu je odločitev ustavnega sodišča dodala le nova pravna tveganja, v nobenem primeru ne more biti ne v interesu države ne v interesu državljanov, še najmanj pa v interesu RTV-ja." 

Z dolgim komentarjem se je oglasil tudi glavni zagovornik vladnega zakona o RTV Slovenija z leve družboslovne profesorske sfere, dr. Marko Milosavljevič, ki je mnenja, da se je ustavno sodišče preprosto zapletlo v nekakšno "naglico pri želji, da očitno ustavi novi zakon o radioteleviziji, pa četudi je samo pri tem očitno nekonsistentno".  Nadaljevanje mandata trenutnega vodstva pa po njegovem pomeni "nevarnost, da bo tudi v naslednjih mesecih prišlo do vrste nevarnih, škodljivih, politično motiviranih odločitev, kakršne so bile mnoge od odločitev v preteklem letu ali dveh".

Predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija in vodja stavkovnega odbora Helena Milinković pa je dejala, da je ustavno sodišče z začasnim zadržanjem izvajanja dela novele postavilo "ustavno pravico do ohranjanja mandata nad ustavno pravico javnosti biti informiran in obveščen ... pa tudi nad ustavno pravico zaposlenih do svobode izražanja in do dostojanstva ter nad pravico državljanov do demokratične odločitve na referendumu."

Med nekaj odzivi politikov izstopa izjava predsednice republike Nataše Pirc Musar:

https://twitter.com/nmusar/status/1627689881806798848



Kot pravi aktivistka inštituta 8. marec, Nika Kovač, se z odločitvijo ne strinjajo, a jo spoštujejo, saj je to temeljni princip pravne in demokratične države.

https://twitter.com/8Marec/status/1627735262833913857

https://twitter.com/IPirkovic/status/1627695335861587969
KOMENTAR: Uredništvo
Enostavno so vajeni, da je vse po njihovo. Ko pa ni, pa je konec sveta. Ali vsaj demokracije
Na pogled rutinska odločitev ustavnega sodišča in v ničemer odločujoča glede končne presoje o neustavnosti vladne novele Zakona o RTV Slovenija, je dvignila takšen vihar odzivov, kot da smo tik pred apokaliptičnim koncem sveta. Vse to kaže, kako so navajeni, da je v tej državi vse po njihovo, in če ni, je malodane nastopil somrak demokracije. Takšne medijske izpostavljenosti in javnih pritiskov na ustavne sodnike nismo doživeli pri nobeni od njihovih primerljivih odločitev, ko je denimo šlo za vprašanje ustavnosti ukrepov za zaščito pred širjenjem covida-19. Jasno, vse so šle v prid takratni levi opoziciji in aktivistični civilni družbi, ki se je množično zbirala, nalezljivemu virusu navkljub. Vladna stran pa medijskih zvočnikov ni imela. Zdaj je drugače. Golobova vlada se sicer na odločitev, ki zadeva njihov zakon, še ni odzvala, namesto nje pa je izjemno glasna cela leva podporna sfera – od medijske do profesorske. Glede na to, kakšni pritiski so se minule dni izvajali na ustavne sodnike ter dejstvo, da ustavno sodišče ideološko močno visi v levo, morajo biti argumenti v prid zadržanja izvajanja zakona izrazito močni. Sklepajoč po slednjem pa je vladni zakon, sprejet po nujnem postopku, v smislu kršitve ustavnih pravic pobudnikom presoje očitno izjemno problematičen. Več o odločitvi o zadržanju, odzivih nanj in širšem kontekstu v jutranjem komentarju pravnega strokovnjaka, dr. Andreja Finka.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Accetto: O RTV bomo ponovno odločali, stvar tudi čez 2 leti ne bo stara. Gregorčič: Pod njim je ustavno sodišče kot institucija razpadlo
  • 09. 06. 2023
"Depolitizirana" uprava RTV ocenila, da je bolje, da do vsebinskeustavnosodne presoje zakona o RTV nikoli ne pride
  • 24. 11. 2023
"Od policije in tožilstva pričakujem, da bosta ukrepala zoper vse, ki so se s premierjem dogovarjali, kako bodo "očistili" RTV," vložitev kazenske ovadbe komentira Rajko Gerič.
  • 28. 10. 2023