Ustavno sodišče o primeru Kangler: "Ljudstvo nima pravice preiskovati domnevnih zlorab v sodstvu"

vir foto: Slovenec.org
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče RS je presodilo, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi tožilcev, vpletenih v primer Kangler, v neskladju z ustavo. Hkrati je s petimi glasovi za in dvema proti razveljavilo akt o odreditvi omenjene preiskave.

A praksa v drugih evropskih državah je drugačna, v ločenem mnenju ugotavlja Klemen Jaklič, in opozarja, da argumentacija sodniške večine temelji na neresničnih dejstvih. Kaj je v ozadju, kaj vse skupaj pomeni in kaj nam je storiti, razmišljamo v komentarju uredništva.

Spomnimo: po začetnem uspešnem vzponu politične kariere Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, se je nanj vsul plaz obtožb. Med drugim so mu očitali korupcijo v primeru postavitve Iskrinih radarjev, pa nezakonito dodelitev občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita, posredovanje pri zaposlitvi Astrid Bah kot podžupanje in lobiranje za dodelitev finančnih sredstev Lutkovnemu gledališču Maribor. Obsojen je bil na sedem mesecev zapora, odvzet mu je bil mandat v državnem svetu, proti njemu se je začela mnogo let trajajoča medijska gonja.

A vseh 24 obtožb je bilo sčasoma razveljavljenih in odločenih v njegov prid, pri postopkih pa ugotovljenih mnogo nepravilnosti. Najvidnejša med njimi v primeru sodnika Janeza Žirovnika, ki je podpisal večino odredb za preiskavo in tajne nadzore, čeprav bi se zaradi osebnih sporov s Kanglerjem iz postopkov moral izločiti. Hkrati po razkritjih dr. Cirila Ribičiča krivdo nosijo tudi policisti in tožilci, ki so na Žirovnika, če ga takrat ni bilo, celo čakali, da o preiskovalnih ukrepih ne bi odločal kak drug sodnik.

https://twitter.com/DKaloh/status/1425720462533963779

Zaradi omenjenih kršitev je državni zbor leta 2019 na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu Franca Kanglerja. V komisiji so sodelovali poslanci SDS, NSi in SNS, želeli pa so zaslišati tudi nekdanji vodji mariborskega tožilstva Elizabeto Györkös in Draga Šketo ter vpletene sodnike.

V delu, ki se nanaša na slednje, je preiskavo oktobra 2019 začasno zadržalo ustavno sodišče, saj naj bi preiskava posegala v neodvisnost sodstva in ne upoštevala načela delitve oblasti. Februarja lani je bila podana dokončna odločitev, da je preiskava, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodniških odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v postopkih, neustavna. Ostro odklonilno mnenje in obsežno razlago, objavljeno tukaj, je objavil dr. dr. Klemen Jaklič, ki je poleg dr. Šorlija glasoval proti večini.

Kot je povzel odločitev, je US takrat "odločilo, da niti sumov o zavestnih kršitvah oziroma zlorabah sodniške funkcije v okviru instituta parlamentarne preiskave ni dopustno preiskovati. Sodnih zlorab po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj sodnika po Ustavi ne bi bilo dopustno klicati na pričanje v takšno parlamentarno preiskavo."

V tem sodnik Jaklič vidi absurd, ki ne temelji na resničnih dejstvih. V demokratičnih državah po Evropi in svetu namreč parlamentarni nadzor nad namernimi in sistemskimi zlorabami v okviru sodniške službe ni le dovoljen, temveč nujen in pogost. "Takšne odločitve večine ustavnopravno ni mogoče zagovarjati," piše, saj da že osnove ustavnopravne stroke govorijo o medsebojnem nadzoru in ravnovesju med vejami oblasti ter nujnosti prenosa teh načel v naše tranzicijsko okolje.

Poleg tega Jaklič poudarja, da je iz dokumentov povsem razvidno, da komisija ni bila zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, kar bi bilo nedopustno, pač pa da bi preiskovala sume protipravnih zlorab, kar je nujno. S prepovedjo slednjega bi "ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe."

Sodnikove besede so znova aktualne danes, saj je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost preiskave tudi pri obravnavi državnih tožilcev. S tem je generalnega državnega tožilca v Mariboru Draga Šketo, ki je mnoge postopke proti Kanglerju sprožal, odrešilo preiskave - znova z argumentom, da bi s tem posegli v konkreten primer in neodvisnost tožilcev.

https://twitter.com/UrosUrbanija/status/1425747998303195137

Pet sodnikov je odločitev podprlo, proti sta glasovala dr. Šorli in dr. dr. Jaklič. Ta je tokrat podal delno pritrdilno, delno odklonilno ločeno mnenje. Strinjal se je v delih, v katerih so odločili o zavrženju delov pobud in ustavne pritožbe, pri vsem ostalem pa napotil na mnenje in zapis iz februarja. "Koncept tožilske neodvisnosti, ki je seveda pomemben, v uveljavljenih demokratičnih družbah nikakor ne gre tako daleč, da bi obenem v celoti preprečil parlamentarne preiskave zoper namerne zlorabe tožilske funkcije. Nasprotno, takšne preiskave so, kot so pokazale podrobne primerjalne študije, v demokratičnih družbah redni sestavni del mehanizma zavor in ravnovesij v okviru načela delitve oblasti. Odločitev večine, ki ta dejstva pred slovensko javnostjo zataji (zgolj tako pa doseže svoj rezultat odločitve), ne temelji na resničnih dejstvih in s tem tudi ne na pravnih argumentih, zato je nisem mogel
podpreti," poudari.


Predsednik preiskovalne komisije Dejan Kaloh (SDS) se je na odločitev sicer odzval z mnenjem, da ta pomeni le, da v poročilu komisije, ki ga bo državni zbor obravnaval jeseni, ne bodo ugotavljali presoje pravilnosti posameznih tožilskih odločitev.

https://twitter.com/DKaloh/status/1425465545609056260

KOMENTAR: Urban Šifrar
V pričakovanju demokratizacije
Po nekaterih interpretacijah je nova odločitev ustavnega sodišča preiskovalno komisijo povsem ugasnila, po drugih gre le za manjšo spremembo pri obravnavi poročila. Ne glede na to, kaj od tega je bliže resnici, je jasno, da spremljamo novo epizodo v sagi montiranih procesov proti Kanglerju. Sodstvo in tožilstvo, ki po osamosvojitvi prave demokratizacije povsem očitno nista doživela, skušata na vse pretege preprečiti preiskavo, kakršna bi bila nujna in običajna v zrelejših evropskih demokracijah - sodnik Jaklič navaja konkretne primere iz Francije, Nemčije, Avstrije, ZDA ... Zaenkrat po njegovih besedah demokratični opciji ne preostane drugega, kot da čaka na drugačno sestavo ustavnega sodišča. Hkrati pa - dodajamo na Domovini - z vsemi sredstvi opozarjajmo na šibkost in neresnične temelje argumentacije sodniške večine. Le tako se s floskulami in zavajanjem Slovenci ne bomo več sprijaznili.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike