Ustavno sodišče o primeru Kangler: "Ljudstvo nima pravice preiskovati domnevnih zlorab v sodstvu"
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče RS je presodilo, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi tožilcev, vpletenih v primer Kangler, v neskladju z ustavo. Hkrati je s petimi glasovi za in dvema proti razveljavilo akt o odreditvi omenjene preiskave.
A praksa v drugih evropskih državah je drugačna, v ločenem mnenju ugotavlja Klemen Jaklič, in opozarja, da argumentacija sodniške večine temelji na neresničnih dejstvih. Kaj je v ozadju, kaj vse skupaj pomeni in kaj nam je storiti, razmišljamo v komentarju uredništva.
Spomnimo: po začetnem uspešnem vzponu politične kariere Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, se je nanj vsul plaz obtožb. Med drugim so mu očitali korupcijo v primeru postavitve Iskrinih radarjev, pa nezakonito dodelitev občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita, posredovanje pri zaposlitvi Astrid Bah kot podžupanje in lobiranje za dodelitev finančnih sredstev Lutkovnemu gledališču Maribor. Obsojen je bil na sedem mesecev zapora, odvzet mu je bil mandat v državnem svetu, proti njemu se je začela mnogo let trajajoča medijska gonja.
A vseh 24 obtožb je bilo sčasoma razveljavljenih in odločenih v njegov prid, pri postopkih pa ugotovljenih mnogo nepravilnosti. Najvidnejša med njimi v primeru sodnika Janeza Žirovnika, ki je podpisal večino odredb za preiskavo in tajne nadzore, čeprav bi se zaradi osebnih sporov s Kanglerjem iz postopkov moral izločiti. Hkrati po razkritjih dr. Cirila Ribičiča krivdo nosijo tudi policisti in tožilci, ki so na Žirovnika, če ga takrat ni bilo, celo čakali, da o preiskovalnih ukrepih ne bi odločal kak drug sodnik.
https://twitter.com/DKaloh/status/1425720462533963779
Zaradi omenjenih kršitev je državni zbor leta 2019 na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu Franca Kanglerja. V komisiji so sodelovali poslanci SDS, NSi in SNS, želeli pa so zaslišati tudi nekdanji vodji mariborskega tožilstva Elizabeto Györkös in Draga Šketo ter vpletene sodnike.
V delu, ki se nanaša na slednje, je preiskavo oktobra 2019 začasno zadržalo ustavno sodišče, saj naj bi preiskava posegala v neodvisnost sodstva in ne upoštevala načela delitve oblasti. Februarja lani je bila podana dokončna odločitev, da je preiskava, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodniških odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v postopkih, neustavna. Ostro odklonilno mnenje in obsežno razlago, objavljeno tukaj, je objavil dr. dr. Klemen Jaklič, ki je poleg dr. Šorlija glasoval proti večini.
Kot je povzel odločitev, je US takrat "odločilo, da niti sumov o zavestnih kršitvah oziroma zlorabah sodniške funkcije v okviru instituta parlamentarne preiskave ni dopustno preiskovati. Sodnih zlorab po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj sodnika po Ustavi ne bi bilo dopustno klicati na pričanje v takšno parlamentarno preiskavo."
V tem sodnik Jaklič vidi absurd, ki ne temelji na resničnih dejstvih. V demokratičnih državah po Evropi in svetu namreč parlamentarni nadzor nad namernimi in sistemskimi zlorabami v okviru sodniške službe ni le dovoljen, temveč nujen in pogost. "Takšne odločitve večine ustavnopravno ni mogoče zagovarjati," piše, saj da že osnove ustavnopravne stroke govorijo o medsebojnem nadzoru in ravnovesju med vejami oblasti ter nujnosti prenosa teh načel v naše tranzicijsko okolje.
Poleg tega Jaklič poudarja, da je iz dokumentov povsem razvidno, da komisija ni bila zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, kar bi bilo nedopustno, pač pa da bi preiskovala sume protipravnih zlorab, kar je nujno. S prepovedjo slednjega bi "ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe."
Sodnikove besede so znova aktualne danes, saj je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost preiskave tudi pri obravnavi državnih tožilcev. S tem je generalnega državnega tožilca v Mariboru Draga Šketo, ki je mnoge postopke proti Kanglerju sprožal, odrešilo preiskave - znova z argumentom, da bi s tem posegli v konkreten primer in neodvisnost tožilcev.
https://twitter.com/UrosUrbanija/status/1425747998303195137
Pet sodnikov je odločitev podprlo, proti sta glasovala dr. Šorli in dr. dr. Jaklič. Ta je tokrat podal delno pritrdilno, delno odklonilno ločeno mnenje. Strinjal se je v delih, v katerih so odločili o zavrženju delov pobud in ustavne pritožbe, pri vsem ostalem pa napotil na mnenje in zapis iz februarja. "Koncept tožilske neodvisnosti, ki je seveda pomemben, v uveljavljenih demokratičnih družbah nikakor ne gre tako daleč, da bi obenem v celoti preprečil parlamentarne preiskave zoper namerne zlorabe tožilske funkcije. Nasprotno, takšne preiskave so, kot so pokazale podrobne primerjalne študije, v demokratičnih družbah redni sestavni del mehanizma zavor in ravnovesij v okviru načela delitve oblasti. Odločitev večine, ki ta dejstva pred slovensko javnostjo zataji (zgolj tako pa doseže svoj rezultat odločitve), ne temelji na resničnih dejstvih in s tem tudi ne na pravnih argumentih, zato je nisem mogel
podpreti," poudari.
Predsednik preiskovalne komisije Dejan Kaloh (SDS) se je na odločitev sicer odzval z mnenjem, da ta pomeni le, da v poročilu komisije, ki ga bo državni zbor obravnaval jeseni, ne bodo ugotavljali presoje pravilnosti posameznih tožilskih odločitev.
https://twitter.com/DKaloh/status/1425465545609056260
A praksa v drugih evropskih državah je drugačna, v ločenem mnenju ugotavlja Klemen Jaklič, in opozarja, da argumentacija sodniške večine temelji na neresničnih dejstvih. Kaj je v ozadju, kaj vse skupaj pomeni in kaj nam je storiti, razmišljamo v komentarju uredništva.
Spomnimo: po začetnem uspešnem vzponu politične kariere Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, se je nanj vsul plaz obtožb. Med drugim so mu očitali korupcijo v primeru postavitve Iskrinih radarjev, pa nezakonito dodelitev občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita, posredovanje pri zaposlitvi Astrid Bah kot podžupanje in lobiranje za dodelitev finančnih sredstev Lutkovnemu gledališču Maribor. Obsojen je bil na sedem mesecev zapora, odvzet mu je bil mandat v državnem svetu, proti njemu se je začela mnogo let trajajoča medijska gonja.
A vseh 24 obtožb je bilo sčasoma razveljavljenih in odločenih v njegov prid, pri postopkih pa ugotovljenih mnogo nepravilnosti. Najvidnejša med njimi v primeru sodnika Janeza Žirovnika, ki je podpisal večino odredb za preiskavo in tajne nadzore, čeprav bi se zaradi osebnih sporov s Kanglerjem iz postopkov moral izločiti. Hkrati po razkritjih dr. Cirila Ribičiča krivdo nosijo tudi policisti in tožilci, ki so na Žirovnika, če ga takrat ni bilo, celo čakali, da o preiskovalnih ukrepih ne bi odločal kak drug sodnik.
https://twitter.com/DKaloh/status/1425720462533963779
Zaradi omenjenih kršitev je državni zbor leta 2019 na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu Franca Kanglerja. V komisiji so sodelovali poslanci SDS, NSi in SNS, želeli pa so zaslišati tudi nekdanji vodji mariborskega tožilstva Elizabeto Györkös in Draga Šketo ter vpletene sodnike.
V delu, ki se nanaša na slednje, je preiskavo oktobra 2019 začasno zadržalo ustavno sodišče, saj naj bi preiskava posegala v neodvisnost sodstva in ne upoštevala načela delitve oblasti. Februarja lani je bila podana dokončna odločitev, da je preiskava, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodniških odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v postopkih, neustavna. Ostro odklonilno mnenje in obsežno razlago, objavljeno tukaj, je objavil dr. dr. Klemen Jaklič, ki je poleg dr. Šorlija glasoval proti večini.
Kot je povzel odločitev, je US takrat "odločilo, da niti sumov o zavestnih kršitvah oziroma zlorabah sodniške funkcije v okviru instituta parlamentarne preiskave ni dopustno preiskovati. Sodnih zlorab po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj sodnika po Ustavi ne bi bilo dopustno klicati na pričanje v takšno parlamentarno preiskavo."
V tem sodnik Jaklič vidi absurd, ki ne temelji na resničnih dejstvih. V demokratičnih državah po Evropi in svetu namreč parlamentarni nadzor nad namernimi in sistemskimi zlorabami v okviru sodniške službe ni le dovoljen, temveč nujen in pogost. "Takšne odločitve večine ustavnopravno ni mogoče zagovarjati," piše, saj da že osnove ustavnopravne stroke govorijo o medsebojnem nadzoru in ravnovesju med vejami oblasti ter nujnosti prenosa teh načel v naše tranzicijsko okolje.
Poleg tega Jaklič poudarja, da je iz dokumentov povsem razvidno, da komisija ni bila zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, kar bi bilo nedopustno, pač pa da bi preiskovala sume protipravnih zlorab, kar je nujno. S prepovedjo slednjega bi "ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe."
Sodnikove besede so znova aktualne danes, saj je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost preiskave tudi pri obravnavi državnih tožilcev. S tem je generalnega državnega tožilca v Mariboru Draga Šketo, ki je mnoge postopke proti Kanglerju sprožal, odrešilo preiskave - znova z argumentom, da bi s tem posegli v konkreten primer in neodvisnost tožilcev.
https://twitter.com/UrosUrbanija/status/1425747998303195137
Pet sodnikov je odločitev podprlo, proti sta glasovala dr. Šorli in dr. dr. Jaklič. Ta je tokrat podal delno pritrdilno, delno odklonilno ločeno mnenje. Strinjal se je v delih, v katerih so odločili o zavrženju delov pobud in ustavne pritožbe, pri vsem ostalem pa napotil na mnenje in zapis iz februarja. "Koncept tožilske neodvisnosti, ki je seveda pomemben, v uveljavljenih demokratičnih družbah nikakor ne gre tako daleč, da bi obenem v celoti preprečil parlamentarne preiskave zoper namerne zlorabe tožilske funkcije. Nasprotno, takšne preiskave so, kot so pokazale podrobne primerjalne študije, v demokratičnih družbah redni sestavni del mehanizma zavor in ravnovesij v okviru načela delitve oblasti. Odločitev večine, ki ta dejstva pred slovensko javnostjo zataji (zgolj tako pa doseže svoj rezultat odločitve), ne temelji na resničnih dejstvih in s tem tudi ne na pravnih argumentih, zato je nisem mogel
podpreti," poudari.
Predsednik preiskovalne komisije Dejan Kaloh (SDS) se je na odločitev sicer odzval z mnenjem, da ta pomeni le, da v poročilu komisije, ki ga bo državni zbor obravnaval jeseni, ne bodo ugotavljali presoje pravilnosti posameznih tožilskih odločitev.
https://twitter.com/DKaloh/status/1425465545609056260
Zadnje objave
Nov val nezakonitih migrantov preko slovenske meje
9. 10. 2024 ob 9:25
169. številka Domovine je že pripravljena!
9. 10. 2024 ob 6:10
Domovina 169: Podjetnik Gregor Novak: Elektrika bo dražja
9. 10. 2024 ob 6:00
Nove nezakonitosti v aferi Litijska
8. 10. 2024 ob 21:21
Mladoletna gorska vila s klavirjem (Kekec, 5. del)
8. 10. 2024 ob 17:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
Vodni diplomat iz močvirja
8. 10. 2024 ob 12:30
Ekskluzivno za naročnike
169. številka Domovine je že pripravljena!
9. 10. 2024 ob 6:10
Domovina 169: Podjetnik Gregor Novak: Elektrika bo dražja
9. 10. 2024 ob 6:00
Nove nezakonitosti v aferi Litijska
8. 10. 2024 ob 21:21
Prihajajoči dogodki
OCT
09
OCT
12
OCT
17
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
NOV
17
30. Gala koncert Radia Ognjišče
15:00 - 19:00
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Izbor urednika
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
23 komentarjev
rasputin
Vztrajniki, spet se morate aktivirati.
Alojzij Pezdir
Najbrž ni naključje, da je javnost prvi javno obvestil o težko pričakovani veljavni odločbi Ustavnega sodišča RS kar neposredno prizadeti in pravno zainteresirani generalni državni tožilec Drago Šketa, ki seveda pri interpretaciji večinske razsodbe ustavnih sodnikov ni ne mogel in ne hotel biti nepristranski in pravno objektiven, ampak je javni nastop strastno zlorabil v prid koristi in interesov tožilske strani.
Na njegovo stran so se seveda že od vsega začetka samoumevno postavili proti-vladni državni mediji z RTVS in POP tv na čelu, samooklicani "raziskovalni" uredniki in novinarji pa ponovno niso pokazali nikakršnega interesa, da bi globlje preučili in smiselno povzeli razsodbo ustavnih sodnikov ter zainteresirano ljudstvo objektivno seznanili tudi z ločenimi mnenji ustavnih sodnikov.
Še en prispevek k dejavnemu mrtvičenju in maličenju pravne zavesti in omike ter k popularizaciji in vsiljevanju vnaprej določenih in pričakovanih interpretacij "naših" pesnikov "pravnih umetnosti" ter "naših" zvestih interpretov "vladavine prava".
oakhrast
Vsi spoštovani komentatorji! Spomnite se, tisti ,ki ste toliko stari, kdo je prevesil tehtnico pri glasovanju o večinskem sistemu za državnozborske volitve. To je bil izdajalec g Zagožen s svojo skorumpirano stranko SLS. Ta oseba in" brača" Podobnik so tudi krivci, da nimamo še ene močne krščansko demokratske stranke. Nekateri imajo ego pač tako velik, da se hudo poškodujejo, če sestopijo iz njega.
Sicer močno dvomim, vendar upam da je danes v SLS veliko stvari drugače.
rasputin
Žel je bila večina Demosovcev/pomladnikov zgolj na partijski misiji v pomladnem taboru. Nekateri so kmalu vrnili k svojim, nekateri malce kasneje, nekateri pa so se do konca sprenevedali, da so pomladniki in demokrati...
rasputin
Tu na desni vidim naslov članka: “Zdaj je uradno. Živimo v parodiji.”
Naslov gornjega članka bi se lahko glasil: "Zdaj je uradno. Živimo v totalitarizmu."
rasputin
Zdaj naj Janša pokaže svoj demokratični politični genij, za katerega njegovi volivci verjamejo, da ga ima! Ustavni sodniki so se izneverili svoji vlogi varuhov ustave, stopili so na polje odkrite zlorabe prava za varovanje nelegitimnih in morda celo nelegalnih cehovskih interesov, ki so na ravni kake amoralne tolpe, ne pa ustavnega sodišča wannabe pravne države. Predsednik vlade predstavlja vrh izvršne veje oblasti, ki je dolžna po sistemu zavor in ravnovesij nadzirati tudi sodno oblast, tudi njen vrh, ki ga predstavlja ustavno sodišče.
Kraševka
Dobro ste prikazali "Cehovsko povezovanje" in prikrivanje napak. To napisano in z dejanji potrjeno, bi morali nujno poslati v Bruselj. Po Fajonovo je to svoboda SODNIKOV, ne pa tudi pravica državljanov, da jih sodišče zaščiti pred ZLORABO lažnih obtožb.
marija_pokrivac
Če bi bilo obratno, bi levica problem takoj izvozila v Bruselj. Tako pa nikogar ne zanima, da si je pri nas leva opcija uzurpirala tudi sodno vejo oblasti in celo najvišjo inštanco US. Kdo nam torej še sploh lahko pomaga. Na cesto ne bomo spravili dovolj velike množice, kajti vsi ki se s tem ne strinjamo, si moramo vsakdanji kruh prislužiti s svojimi rokami. Za razliko od nekaterih prisesančkov na naš denar, ki lahko neomejeno protestirajo, pa bo denarnica konec meseca še vedno polna
Anita
A mi lahko poveš kako lahko stranka s 26 poslanci spremeni slovensko pravosodje. Ne more, ker je to zabetinirano z ustavo. Za spremembo pa rabiš 60 poslancev in glede na slovenski narod, ki raje gleda ljubezen na vasi kot pa, da bi moral razmišljati z lastno glavo še dolgo tega ne bo.
Se pa bo zgodilo nekaj drugega bolj zaskrbljujočega na kar je opozoril sodnik Radonjić v intervjuju z Možino, da se bo zgodilo slej kot prej; da ljudje, ki v sodnih postopkih ne bodo našli pravice jo bodo krvavo preselili na ulice. Kot se je zgodilo na Slovaškem.
vane
Upajmo, da že vendar in čim prej!
nejo
“Ljudstvo nima pravice preiskovati domnevnih zlorab v sodstvu”.
To pravico imajo samo komunisti. Se pravi, komunistično misleči med ustavnimi sodniki. Vi niste več merodajni za kakršnokoli sojenje. Vi ste navadni prostaki!!!
rasputin
IvanIvan, imaš kar prav. Desnica je med tranzicijo spala spanje pravičnega. Malce je jokcala, malce je pobirala drobtinice z bogatinove mize, malce se je šla dvojno igro, eno je govorila, drugo delala ... Rezultat pa je kaj klavrn. Retencijska elita je obdržala v svojih rokah praktično vse vzvode moči: javno upravo, javna podjetja in zavode, šolstvo, organe pregona, sodstvo, medije... Ni, da ni. Žal. Desne stranke kopnijo kot pomladanski sneg, njihovi volivci pa tudi.
rasputin
Ustavite Ustavno sodišče!
Slovensko pravosodje se požvižga na slovensko ustavo in osnovno moralo. To je še vedno razredno pravosodje, ki ga obvladuje retencijska elita in deluje v skladu z njenimi interesi.
vane
No seveda. Parlamentarizem tu ne bo storil nič, v 30 letih ni storil nič. Večino, ki blokira US, je potrdil DZ iz 2014, ko volitev ni bilo. Ta večina je na US nezakonito. Ko bi imeli pravo vlado, bi to javno razglasila, in s tem utemeljila nujno ignoriranje očitno protiustavnih odločb v škodo ljudstvu in državi. A takšno radikalno, a nujno odločitev, bi vlada lahko sprejela samo, če bi prej mobilizirala množice ljudi, ki bi na cestah protestno zahtevale aretacijo in odstranitev glavnih akterjev tukajšnje represije. To bi se seveda ob tako očitni in dolgotrajni (76 let) uzurpaciji in politični zlorabi pravosodja in policije seveda dalo. A od teh ljudi zaman pričakujte takšen državotvoren poseg. Politično mobilizirane množice upravičeno razjarjenih ljudi so za etablirane demokrate SDS, NSi itd., ki dobro in dokaj lagodno živijo od politike, s svojo nepredvidljivostjo prenevarne; lahko premešajo karte, naplavijo nove voditelje itd. Zato bodo raje kontrolirano dražili ljudi s temi očitnimi krivicami, ki jih povzročajo komunisti in to poskušali unovčiti na volitvah v svoj prid. Vedeti je treba, da Janša s svojo benigno politiko nikoli niti ni nameraval uničiti komunistov, pač pa si jih je vedno želel samo podrediti.
vane
Dokler bo kot zapovedana norma glede protestov veljalo ZA JANŠO, seveda ne bo nič. Takšni od etablirane politike, četudi s pravimi cilji, inštrumentalizirani in nadzirani protesti so že poskušali biti in iz njih ni bilo nič, kljub kvaliteti in angažmaju najboljših in najboljšega. Protesti, če in ko bodo, bodo PROTI; proti (konkretnim) svinjam v rdečem pravosodju s svojimi podaljški, v medijih, zdravstvu itd.
rasputin
Najbolje, da se komisija Državnega zbora požvižga na razsodbo ustavnega sodiša. Po njihovi razlagi so vse tri veje oblasti samostojne, torej je samostojen tudi Državni zbor.
Kar je preveč, je preveč. Te zlorabe pravosodja nas peljejo v totalitarizem.
korosec.france
Težka je, ko Baraba preganja Nedolžnega s točno določenim ciljem, da ga družbeno in politično onemogoči.
Težko je, ko Baraba za nagrado napreduje zelo visoko na lestvici odgovornih za spoštovanje Ustave in zakonov v državi.
Težko je, ko Baraba napreduje natanko v času, ko sodniki razglašajo Nedolžnega za nedolžnega in s prstom kažejo na Barabo, da je Nedolžnega obtoževal po krivem.
In - grozno je, da Ustavno sodišče razsodi tako kot je, kar je , močno upam, zdaj predmet debate tudi v Evropi o spoštovanju prava v Slovenistanu.
Upam močno, da bo Kalohova Parlamentarna komisija nalila čistega vina Barabi in vsej bandi
ki mu omogoča obstoj, tudi onim iz Ustavnega sodišča.
Upam, tudi, da bo g.Kangler doživel zadoščenje za katastrofo, ki so mu jo naredili kriminalni komunisti in navadni kriminalci. Malo je upanja, da se bo to zgodilo doma, nekaj pa ga je, da se bo zadoščenje zgodilo na evropskem sodišču.
Če predstavniki Ljudstva ne bodo dosegli kar so se namenili doseči, da zaščitijo Človeka, g.Kanglerja, potem v 30 letih nismo naredili popolnoma nič in si ne zaslužimo, da državo sploh imamo. Ja, države, ki ji vlada banda s Krivosodjem na čelu si ne zaslužimo. In od tega
živi Udbokučanistična falanga, ki tudi zvesto sledi navodilu norega S.Dolanca v Splitu pred desetletji, ki še danes odmevajo: "Na oblasti smo mi komunisti.Če komu ni jasno, da smo na oblasti mi, komunisti naj si zapomni samo to, da to tako je in, da drugače ne bo, dokler bomo na oblasti mi, komunisti!"
rasputin
Ti ustavni sodniki so eksponenti globoke države in bi morali svoja mnenja delati na Dobu in na Igu. Norčujejo se iz državljanov, iz zdrave pameti, prava in ustave. Delitev oblasti med zakondajno, izvršno in sodno vključuje tudi sistem zavor in ravnovesij, kar pomeni, da vse tri veje oblasti nadzirajo vsaka vsako. Ustavno sodišče je razglasilo sodno vejo oblasti za nedotakljivo, za kar nima podlage v ustavi, vsaj ne tej objavljeni. Mogoče v kakšni drugi ustavi, objavljeni v tajnem uradnem listu SFRJ... Ustava je akt, ki ščiti posameznika, ne oblast, zlasti ne oblast, ki zlorablja svj položaj, kot ga je zlorabilo pravosodje v primeru Kangler, piko na i pa je zdaj dodalo ustavno sodišče.
Ustavne sodnike, ki so to izglasovali, bi morali odstaviti in jim za vselej prepovedati, da delujejo v javni in pravni sferi.
Sramota.
rasputin
Upam, da je možna pritožba na kakšno EU inštanco. Če ta sodba obstane, smo z eno nogo že v fašizmu.
rasputin
Imaš prav. Tu ne gre za človekove pravice neposredno, temveč posredno. Vsekakor pa bi morala vlada, ki ji Bruselj očita kršenje evropskih vrednot, obvestiti Bruselj, kako pojmuje slovensko pravosodje vladavino prava kot evropsko vrednoto - kot sistematično zlorabo s strani prvorazrednih državljanov v škodo drugorazrednih.
Kraševka
Kaj lahko naredimo, če US dejansko pri presoji krši USTAVO ?
rasputin
Teoretični pravniki bi najbrž rekli, da sodne zmote, hotene ali nehotene, veljajo, dokler niso odpravljene. Na to karto igra tudi Ustavno sodišče. Četudi bo prihodnost pokazala, da so izigrali ustavo, so ustavni sodniki dosegli njihov kratkoročni namen, to je zaščititi nosilce zlorab v pravosodju. Na praktični ravni je seveda možno marsikaj. Državni zbor se na primer lahko požvižga na sodbo US, pri čemer se lahko sklicuje na isto, na kar se sklicuje US, namreč na samostojnost različnih vej oblasti. Vsekakor bi morali zadevo gnati naprej, kajti odločba US je navaden fašizem: uzakonja neenakost pred zakonom.
Kraševka
George Orwell Zelo dobro ste pojasnili. Toda, če US zavestno dela proti USTAVI, je to vsekakor prekoračitev pooblasti. Vsak funkcionar je kaznovan, če prekorači pooblastila. Pravijo, da vse pritožbe gredo po stopnjah in ko pridejo na US, se potem lahko obrne na EVROPSKO SODIŠČE. In v tem primeru mislim, da bi tudi to lahko vprašali mnenje na Evropskem sodišču.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.