Uspešna integracija možna le z znanjem slovenskega jezika. Nova Slovenija ponovno vlaga predlog za izboljšanje znanja slovenskega jezika učencev tujcev

POSLUŠAJ ČLANEK

Vedno več učencev pri nas je tujcev. Število učencev tujcev se je v zadnjih 10 letih povečalo za približno štirikrat. V Novi Sloveniji so danes ponovno v parlamentarni postopek vložili novelo Zakona o osnovni šoli, ki bi rešila težave otrok tujcev. Ta med drugim vključuje tudi ustanovitev pripravljalnic, kjer bi se otroci učili slovenskega jezika ter se seznanili s slovensko kulturo in običaji. Predlog je podoben nemškemu, švicarskemu ter finskemu zgledu.

Pogovarjali smo se s poslanko Ivo Dimic, ki je na novinarski konferenci še enkrat predstavila predlog. V stranki bodo predlog vlagali, dokler ne bo sprejet, nam je povedala. Očitke vlade, da gre pri predlogu za segregacijo, zavrača, za naš medij pa je povedala, da gre za segregacijo sedaj, ko je otrok »vržen v razred« brez znanja jezika, kar predstavlja problem tako za učence tujce kot tudi za ostale učence in učitelje, saj pogosto prihaja do zaostajanja s snovjo, saj se je treba več ukvarjati z učenci tujci. Pogledali smo si tudi, kako zadeve rešujejo v Nemčiji, katere sistem so si med drugim v stranki vzeli za vzor.

Vlada meni, da gre pri predlogu Nove Slovenije za segregacijo

Na novinarski konferenci sta danes vodja poslanske skupine Nove Slovenije, Janez Cigler Kralj, in poslanka Iva Dimic ob ponovni vložitvi v parlamentarni postopek predstavila novelo Zakona o osnovni šoli, ki rešuje težave otrok tujcev v osnovni šoli.

Delež otrok tujcev v šolah se je v zadnjem času izjemno povečal. Še pred samo desetimi leti jih je bilo 4097, sedaj pa jih je 16.636, kar pomeni 8,6 % vseh učencev. Učitelji in ravnatelji že dlje časa opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo, a do sedaj posluha za spremembe ni bilo.

Predlog Nove Slovenije je sicer v skladu z nemškim vzorom. Otroci bi pred vstopom v šolo opravili preizkus znanja slovenskega jezika. Če bi preizkus opravili, bi se normalno vključili v razred, če pa ne, bi bili vključeni v pripravljalnico, kjer bi se eno leto učili slovenskega jezika ter se seznanili s slovensko kulturo in običaji.

Podpore državnega zbora pa (vsaj zaenkrat) v stranki nimajo. Podprli ga niso niti v odboru za izobraževanje niti v vladi. Po mnenju obeh organov bi prišlo ob uveljavitvi predloga do segregacije učencev tujcev, ta pa bi bil tudi neskladen z ustavo, saj je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Glede na predlog namreč otrok v primeru neopravljenega preizkusa znanja naj ne bi povsem obiskoval osnovne šole, menijo v vladi.

Iva Dimic: Segregacija je sedaj, po zdajšnji ureditvi

Poslanko Nove Slovenije, ki je danes novelo zakona predstavila na novinarski konferenci, Ivo Dimic, smo povprašali, kakšno je stanje na terenu, kakšne bi bile rešitve stranke NSi, ter kako je s podporo v državnem zboru. Dimičeva je povedala, da v stranki zasledujejo cilj, da je uspešna integracija možna le z znanjem slovenskega jezika tako priseljencev kot njihovih otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Stanje je sedaj tako, da gredo otroci direktno v razrede. Res je, da če je v njihovi domovini obiskoval npr. 6. razred osnovne šole, gre pri nas v petega. Največje težave pa nastopijo, če otrok jezika sploh ne razume.

To pripelje v njihovo stisko, pa tudi stisko njihovih sošolcev. Na odmoru se učenci tujci zapirajo v lastne mehurčke. V NSi po vzoru Nemčije, Švice, Finske in drugih evropskih držav nameravajo organizirati pripravljalnice za te otroke. Razvrstili bi jih glede na starost in po evropskem vzoru bi bila kategorizacija tudi po znanju slovenskega jezika. Pripravljalnice bi trajale eno šolsko leto. Sedaj je zelo pogosto, da otroci, ki pridejo direktno v razred, eno šolsko leto ponavljajo. Po predlogu Nove Slovenije bi jih bolj intenzivno poučevali slovenski jezik, pa tudi kulturo. Vsak dan pa bi bili tudi v stiku z vrstniki z razreda, slovensko govorečimi učenci, npr. pri pouku glasbe, likovnega pouka, športne vzgoje, malici itd. En del pouka pa bi bil namenjen samo njim, da bi čim prej osvojili slovenski jezik.

Vlada po besedah Dimičeve pravi, da problema ni. Stranki pa pišejo župani občin, npr. Kranja, Velenja, Celja, Maribora in Postojne, kjer govorijo, da je vedno več priseljevanja in da je potrebno na tem področju nekaj narediti. Argument vlade je, da če bi naredili pripravljalnice, bi prišlo do segregacije otrok. To pa ne drži, je povedala Dimičeva, segregacija je že sedaj, ko pride v razred otrok, ki ne zna slovenščine, druži pa se le s svojimi vrstniki, ki prav tako ne znajo slovenščine.

Če bi prišlo do pomanjkanja učiteljev, bi se lahko organiziralo več razredov skupaj oz. celo šol, predlagajo v Novi Sloveniji. Pobudo so sicer pozdravili tako ravnatelji, učitelji, starši, otroci, katerih materni jezik je slovenščina, in tuji otroci, pa tudi vse tri oblike občinskih združenj. Podprl je predlog tudi državni svet. Po mnenju Dimičeve, je to dovoljšnji razlog, da se zadeve uredijo. V stranki pa bodo predlog toliko časa vlagali, dokler se zadeve ne bodo spremenile, kar je obljubila tudi na novinarski konferenci. Težave imajo zaradi zdajšnje situacije tudi učitelji, ker razred ne more dovolj hitro s snovjo naprej, ker se skuša tujim otrokom stvar dodatno razložiti, zato prihaja do zaostajanja s snovjo. Za večjo vključenost je potrebno znanje slovenskega jezika, je za konec poudarila Dimičeva.

Pozitiven trend pri znanju jezika so opazili v Hamburgu

Ravno tako kot pri nas, o čemer smo govorili v članku Raziskava PISA: Upad matematične in naravoslovne, zlasti pa bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov, so se v Nemčiji seznanili z rezultati raziskave PISA. Eden izmed razlogov za slabe rezultate v Nemčiji je tudi visok delež migrantskih otrok, ki ne znajo nemškega jezika.

Po mnenju tiskovnega predstavnika ministrstva za kulturo Christiana Piwarza iz CDU delež učencev z migrantskim ozadjem ne bi smel biti večji od 30 odstotkov. Nekatere nemške zvezne države pa to kvoto zavračajo. Ena izmed takih je npr. zvezna država Baden-Wurttenberg na jugozahodu države, ki menijo, da bi bile take omejitve ustavno sporne.

Pozitiven trend pa so v zadnjih letih opazili v zvezni državi (ki predstavlja celo mesto) Hamburg. V Hamburgu morajo otroci že pri štirih letih in pol opraviti jezikovni preizkus. Če ga ne opravijo, oziroma ne govorijo dovolj dobro glede na svojo starost, so v šolo poslani kasneje, pri petih letih. Če otrok na preizkus ne pride, ga pristojni obiščejo na domu.

Če so hamburški otroci pri učenju slabi, dobijo brezplačno mentorstvo. Vse osnovne šole imajo prostovoljne celodnevne programe, vključenost pa je skoraj 90-odstotna. Podobni pristop velja še v nekaterih drugih zveznih državah, na primer na Bavarskem, o njih pa razmišljajo tudi v Hessnu, pa tudi v nekaterih zveznih deželah nekdanje Vzhodne Nemčije, npr. v Saški-Anhalt.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27