Stranke ljubljenke in črne ovce slovenskih javnomnenjskih raziskav

Rok Čakš
7

»Če je pri vas kaj, kar me spominja na države tretjega sveta, so to javnomnenjske raziskave, ne moreš jim zaupati,« je že skoraj kultna izjava legendarnega nekdanjega ameriškega veleposlanika v Sloveniji, Josepha A. Mussomelija, ki ji je težko oporekati. 

A analitiki in poznavalci le-teh si pri ugotavljanju razpoloženja v javnem mnenju do neke mere z njimi vendarle lahko pomagajo, če jih le znajo pravilno brati. 

Pri tem gre predvsem za široko uokvirjanje, spremljanje trendov gibanja podpore, predvsem pa poznavanje specifik posamezne agencije izvajalke javnomnenjskih anket. 

Z analizo enoletnih rezultatov štirih standardnih raziskav javnega mnenja, ki jih vsak mesec objavljajo časopisi Delo, Večer/Dnevnik, Nova24TV.si in POP TV, vam odstiramo tančico, katere politične stranke so “ljubljenke” posameznih agencij, katere pa črne ovce, ki v njihovih merjenjih redkokdaj dosegajo lepe rezultate. 

Največje slovenske medijske hiše mesečno objavijo 4 ankete javnega mnenja. V prvem tednu meseca je to časnik Delo z redno javnomnenjsko raziskavo Mediane, v drugem ali tretjem tednu sta to Nova24TV.si (Parsifal) in časnika Večer ter Dnevnik (Ninamedia), mesec merjenja ljudskega razpoloženja pa praviloma zaokroži POP TV s svojo raziskavo, ki jo prav tako pripravi Mediana.

V naši raziskavi smo primerjali mesečne rezultate vseh štirih navedenih anket za zadnje leto dni (pri Parsifalu za 6 mesecev). Izračunali smo povprečno mesečno podporo posameznim strankam med opredeljenimi anketiranci, nato pa primerjali, koliko rezultati za posamezno stranko, ki so jih namerili pri posamezni agenciji, odstopajo od povprečja štirih anket.

Tako smo ugotovili, katera anketa posamezni stranki meri nadpovprečno dober ali nadpovprečno slab rezultat, rezultati katere pa so najbližje povprečju vseh štirih raziskav. In ugotovitve nas niso bistveno presenetile.

V pregled smo vzeli pet največjih strank: SDS, LMŠ, SD, Levico in NSi.

Ninamedia ima “rada” LMŠ, Parsifal SDS, Mediana pa Levico

Pri rednem mesečnem spremljanju rezultatov vseh štirih anket že na prvi pogled v oči pade konstantna izrazito visoka podpora Šarčevi LMŠ v anketi agencije Ninamedia, ki jo objavljata Dnevnik in Večer (do nedavnega tudi TV Slovenija).

Med opredeljenimi volivci je tako denimo marca in aprila 2019 Ninamedia LMŠ namerila 38, oziroma 37 odstotno podporo, torej kar 8 oziroma 7 odstotkov višjo od povprečja štirih raziskav tistega meseca. Prav vsi rezultati za to stranko v roku enega leta pa so bili v raziskavi Ninamedie nad povprečjem rezultatov te stranke v štirih anketah. Še najbolj, na 2,5 %, se je povprečni vrednosti približalo zadnje, februarsko merjenje, pri katerem pa še ni upoštevana anketa POP TV, ker je ta mesec še ni bilo.

Ob LMŠ-ju Ninamedia precej višjo podporo od povprečja štirih redno izmeri tudi Socialnim demokratom, manj od povprečja pa stranki Levica.

Parsifal, agencija iz krogov Janševega vpliva, pri svojih rezultatih bistveno ne preseneča. Na Nova24TV tako na mesečni ravni odskokajoče nadpovprečno podporo pripisujejo stranki SDS. Zanimivo pa je, da hkrati izjemno nizko, glede na povprečje štirih, v večini primerov namerijo Novi Sloveniji. Kanček slabše od krščanskih demokratov pri tej agenciji, glede na svoje povprečje, odnese le še Levica. Pri Parsifalu so vse štiri tekmice Janševi SDS v meritvi pod svojim mesečnim povprečjem vseh štirih anket.

Anketa Dela, ki jo izvaja Mediana na začetku vsakega meseca, največje odstopanje glede na povprečje običajno izmeri Listi Marjana Šarca, in to navzdol. Nekoliko manj še SD-ju in tudi SDS. Hkrati pa precej nadpovprečno meri politično podporo stranki Levica, medtem ko je rezultat NSi pri tej agenciji blizu povprečja štirih na pozitivni strani.

Ista agencija pa konec meseca za POP TV ponovno odskakujoče nizko podporo izmeri LMŠ-ju, pa spet tudi SD-ju in SDS-u, vendar pri vseh strankah ne tako očitno kot v anketi Dela. Za razliko od te pa POP TV podpovprečno podporo kaže stranki NSi. Tik pod povprečjem je tudi SDS, Levica pa ponovno kar precej nad povprečjem.

Odstopanja od srednje vrednosti so (v odstotnih točkah nad ali pod njo) prikazana v spodnjem grafu.

Za lažje razumevanje grafa: Anketa Ninamedia glede na povprečje vseh štirih anket v nekem mesecu izmeri povprečno 4,7 odstotne točke višjo podporo strank LMŠ in 2,6 odstotne točke višjo podporo stranki SD in 1 odstotno točko nižjo podporo stranki Levica.

Parsifal pa SDS-u izmeri v povprečju slabi 2 odstotni točki višjo podporo od povprečja te stranke v štirih anketah, NSi pa za 1 odstotno točko nižjo podporo od povprečja podpre tej stranki v vseh štirih anketah. Itd.

Pri branju anket upoštevajte 'vetrno izravnavo'

Določena odstopanja pri rezultatih različnih anket so sicer razumljiva. Nekaj k temu doprinese statistična napaka pri vzorčenju, nekaj vse slabša odzivnost ljudi, oziroma njihova pripravljenost odgovarjati, pa tudi dejstvo, da kljub ozkemu časovnemu oknu niso izvedene prav v istem tednu znotraj meseca.

Kljub vsemu pa je težko verjeti, da so takšna odstopanja pri posameznih strankah v posameznih anketah pri povprečjih raziskav, izračunanih za vsak mesec posebej na ravni dvanajstih mesecev, zgolj plod napake, nestrokovnosti ali drugega naključja.

Kako si denimo razlagati, da Ninamedia iz meseca v mesec tako odskakujoče nadpovprečno glede na ostale tri ankete izmeri podporo Listi Marjana Šarca, kot da agencija, ali pa naročnik te ankete forsira ravno to stranko? In podobno Parsifal/Nova glede SDS-a navzgor ter NSi in Levice navzdol?

Srednja vrednost, v našem grafu na točki 0, sicer ni nujno tudi tista “prava”, saj večja odstopanja navzgor ali navzdol vplivajo tudi na povprečje. Kljub temu se zdi, da je najbližje realni podpori posameznim strankam anketa POP TV agencije Mediana.

Storjena namerno ali ne, odstopanja v rezultatih javnomnenjskih anket za posamezne stranke je, kot v nekakšni vetrni izravnavi pri smučarskih skokih, ob njihovi interpretaciji skorajda nujno imeti v mislih. To še posebej velja za novinarje in televizijske voditelje, ki na rezultatih ene ankete pogosto kar prehitro govorijo o takšnih in drugačnih premikih v slovenskem političnem prostoru.

7 KOMENTARJI

  1. Prodana Ludohuda skuša potom prodane duše bruseljskega prvaka pritiskati na Tonina, da bi “padel ina nos” in “ponudil” Janši nesprejemljive pogoje in preprečil sestavo vlade:
    Pozor,
    skušajo zasejati razdor!
    “A (domnevam) on je drugačen tič,
    ni zajokal nič…
    Z nosom vred se je pobral
    in se zasmejal…”

  2. Ankete v Sloveiji so manipulacija. Bistveno pombnejši je odgovor, koliko ti ponaredki vplivajo na volivce in končno na volivne rezultate’?
    Na volitvah prevladujejo levičarji, volivci, ki volijo leve stranke.
    Zakaj?
    Z raziskavo bi bilo potrebno ugotoviti, zakaj se zakoreninjeno razmerje v Sloveniji ne premakne.
    Stalnica je slaba udeležba, saj skorajda 50% volivcev ne izkoristi svojega glasu.
    Kdo so ti abstinenti? Koga bi volili, če bi se volitev udeležili? Zakaj ne gredo na volitve in dopuščajo da zmaguje levice? Se s tem strinjajo? Kaj pa če volitve abstinirajo zaradi obupa?
    Mislim da je usodno to, da na volitvah volijo Frančeka, izvoljena pa je Micka.
    Kako sprejeti volivni sistem, ki bi to preprečil?

  3. Rok Čakš, hvala za to analizo javnomnenjskih anket. Da je vse te ankete treba jemati z rezervo in da so edina prava anketa volitve, pa je vsakomur jasno. Presenetilo me pa je, da so odstopanja Ninamedie v prid LMŠ in SD še bistveno večja kot odstopanja Parsifala v korist SDS – čeprav me to najbrž ne bi smelo presenetiti.

  4. Zasebne agencije javnega mnenja zainteresirani javnosti nikoli ne razkrijejo, po kakšnih ali katerih kriterijih in merilih izbirajo anketirance. Katere socialne, izobrazbene, generacijske, geografske, profesionalne idr. skupine naj bi izbrani in izprašani anketiranci zastopali, koliko anketiranih je odgovore zavrnilo in kakšna so končna razmerja med tistimi anketiranci, ki so dejavno sodelovali?
    Ali standardni vzorec tistih 700 in nekaj sodelujočih oz. nazadnje zajetih anketirancev sploh še ustreza teoretsko vnaprej določenemu optimalnemu/idealnemu vzorcu, ali pa od njega bolj ali manj opazno odstopa?
    Glede na ugotovljene stalne opazne razlike med objavljenimi anketami različnih zasebnih agencij in njihovimi interpretacijami, ki se praviloma servilno prilagajajo natanko v prid vedno istim političnim strankam, po naročilu in za denar katerih agencije pravzaprav v okviru permanentne predvolilne propagande in agitacije merijo domnevno javno mnenje, je več kot očitno, da jim anketne vzorce “pomagajo” izbirati in določati kar najožja vodstva političnih strank naročnic in plačnic domnevno “znanstvenih” in “neodvisnih” anket, zaradi česar so praviloma vedno na vrhu ali tik pod njim samoumevno prav politične stranke naročnikov in plačnikov.
    Redne mesečne predvolilne ankete javnega mnenja so v času Šarčeve vlade v odstopu in vladajoče koalicije LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus (ki se je po osamosvojitvi odlikovala po daleč najkrajših in najmanj vsebinskih sejah vlade in najkrajših dnevnih redih Državnega zbora RS, po najmanj pripravljenih zakonskih in podzakonskih predlogih ter po nikakršnih poskusih dolgoročneje razvojno utemeljenih in domišljenih strateških reform) postale najbolj varljivi in goljufivi medijski ter populistični nadomestek pričakovanega resnejšega in prelomnejšega političnega dogajanja ter najzgovornejši javni izraz ter medijski odraz brezplodnega političnega samozadovoljevanja političnih strank akcijsko nesposobne in medsebojno sprte ter sovražno popadljive vladajoče Šarčeve manjšinske vlade in koalicije LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus.

  5. Na udboankete “javnega” mnenja ne dam nič, Mussomelija pa pogrešam. Z njim in njegovimi legendarnimi verbalnimi zaušnicami slovenskim komunajzerjem bi se v tem našem Avglijevem hlevu vsaj malo nasmejali…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime