Stotisoči širom Evrope in ZDA protestirajo proti sporazumom o prosti trgovini

Urban Bitenc
0

V soboto, 10. 10. 2015,  je v Berlinu demonstriralo 250.000 protestnikov (ocena policije je “najmanj 150.000”) in pod geslom “Za pravično svetovno trgovino” glasno izrazilo svoje nasprotovanje prostotrgovinskima sporazumoma CETA in TTIP.

Desettisoči so na isti dan protestirali še po mnogih drugih krajih Evrope in ZDA. Tudi v Ljubljani, Kopru, Mariboru in Trbovljah se je zbralo nekaj sto protestikov pod geslom “TTIP, CETA, TiSA – naša prihodnost, naša odločitev”.

Protesti in druge akcije za ozaveščanje javnosti se bodo po Evropi, še posebej v Bruslju, in ZDA nadaljevali še ves teden. V ZDA protestniki zahtevajo ukrepe za omilitev podnebnih sprememb in zato izražajo nasprotovanje sporazumom o prosti trgovini.

Podobni protesti so bili po celem svetu že oktobra 2014 in aprila 2015. Predvidevamo lahko, da se bodo v prihodnosti še stopnjevali.

Kaj žene stotisoče na ulico?

TTIP je bodoči prostotrgovinski sporazum med Evropsko Unijo in ZDA, CETA pa med EU in Kanado. O tem, kaj nam prinašajo novodobni sporazumi o prosti trgovini in zakaj je pred njimi posvaril celo sam Sveti sedež, smo pred kratkim pisali v Domovini v članku Kaj pravi papež Frančišek o prostotrgovinskih sporazumih.

Pomislekov je več, ena glavnih skrbi pa je, da bo TTIP negativno vplival na kakovost prehrambenih izdelkov, ki pridejo na police naših trgovin. TTIP, na primer, predvideva ukinitev kontrole uvožene hrane, ker bo s tem trgovanje cenejše in enostavnejše.

Evropa tako ne bo več testirala hrane, ki jo uvaža iz ZDA, saj jo testirajo že ZDA. Od tam pa mediji poročajo o rednih zastrupitvah s hrano in celo o smrtnih primerih, ker kongres ne zagotavlja dovolj denarja za ustrezno kontrolo. Evropski in naši domači politiki si pred tem zatiskajo oči – v imenu poenostavljenega trgovanja.

 Ko firme lahko tožijo države…

Najspornejši del TTIP in CETA je določilo, da neko tuje podjetje lahko toži državo, če država sprejme kako uredbo, zaradi katere bi se temu podjetju lahko zmanjšal dobiček. Tovrstni mehanizem (označuje ga kratica ISDS) so začele razvite države uvajati pred desetletji, da bi zaščitile svoje investicije v državah z manj razvito demokratično tradicijo ali nezanesljivim pravnim sistemom.

Na ta način so vzpodbudili investiranje v manj razvite države. Povsem nepotrebno pa je, da je isti mehanizem del sporazumov med državami z dolgo demokratično tradicijo in zanesljivim pravnim sistemom.

Nasprotniki sporazumov poudarjajo, da se s tem določilom podjetjem daje priviligiran položaj pred ostalimi družbenimi skupinami, npr. sindikati, študenti ali okoljevarstveniki, ki podobnega pravnega sredstva nimajo na voljo. Poleg tega podatki kažejo, da se dolgo časa podjetja tega mehanizma v praksi skoraj niso posluževala, v preteklem desetletju pa število teh tožb strmo narašča.

Podrobnejša seznanitev s tožbami pusti vtis, da so korporacije v ISDS našle lep dodaten vir zaslužka in ne izražajo veliko tenkočutnosti, če milijardne odškodnine kakšno državo spravijo na rob bankrota.

Leta 2014 je Evropska komisija organizirala javno posvetovanje o vključitvi tega mehanizma v TTIP. Javnost se je odzvala izjemno zainteresirano in oddala kar 145.000 odgovorov, ki nasprotujejo ISDS, kar je predstavljalo kar 97% vseh oddanih odgovorov.

Na izjemno glasno zahtevo, da se ISDS umakne iz TTIP in CETA, sta se Evropski parlament in Evropska komisija pred kratkim odzvala tako, da predlagata nekaj “minimalnih lepotnih popravkov”, kot to komentirajo razočarani predstavniki civilne družbe.

Več kot trije milijoni podpisov proti TTIP in CETA

Oktobra 2014 se je začelo vseevropsko zbiranje podpisov pod zahtevo, da se prekinejo pogajanja o TTIP in da se ne ratificira sporazum CETA. To pobudo “Stop TTIP” je v roku enega leta podpisalo skoraj 3.3 milijona ljudi, od tega 11.700 iz Slovenije.

S tem je bil več kot trikratno presežen kriterij za uspešnost Evropske državljanske iniciative, minimalno število podpisov pa je bilo namesto v zahtevanih sedmih preseženo kar v 23 članicah EU. Tako številnega odziva ni pričakoval niti sam organizator pobude, z zbiranjem podpisov pa še nadaljujejo.

Bo CETA končal podobno kot ACTA?

Konec septembra je minilo eno leto od zaključka pogajanj s Kanado o sporazumu CETA. Trenutno naj bi se zaključevalo usklajevanje pravnih podrobnosti, nato bo celotno besedilo prevedeno v vse uradne jezike Evropske Unije in pričakuje se, da bo v prvi polovici prihodnjega leta nared za ratifikacijo v Evropskem parlamentu.

Pričakujemo lahko, da se bodo pred tem protesti v Evropi in Kanadi močno stopnjevali, in ne bo presenečenje, če bo sporazum doletela podobna usoda kot sporazum ACTA, ki je bil leta 2012 zaradi močnega nasprotovanja javnosti zavrnjen.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime