Ste vedeli? Tudi v Sloveniji imamo koralni greben!

Manj znano je dejstvo, da koralni greben kljub pregovorni slovenski majhnosti najdemo tudi v našem morju.

Kaj je koralni greben

Koralni greben nastane v morski vodi, ki je revna s hranilnimi snovmi. Gre za aragonitno strukturo, ki je sestavljena iz živih organizmov, predvsem iz kamenih koral. Medtem ko korale odmirajo, njihova ogrodja ostanejo, telesa pa se razgradijo. Drugi organizmi in morski valovi te ostanke razdrobijo in odložijo na morsko dno. Z nalaganjem se tako tvori apnenčasta struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še skupnost drugih organizmov. Ob koralnih grebenih zelo rade živijo ribe. Po nekih ocenah ob njih živi četrtina vseh vrst morskih rib!

Zelo zanimivo je dejstvo, da koralni grebeni niso ustvarjeni iz rastlin, ampak iz živali – korale, na primer, so v resnici živali. Poznamo več tipov koralnih tvorb. To so obalni grebeni, pregradni grebeni, atoli in ravni grebeni. Največji koralni greben na svetu, ki je obenem najbolj znan in nanj verjetno najprej pomisli vsak, ki sliši besedno zvezo 'koralni greben', je veliki koralni greben pred obalo avstralske države Queensland, ki je v resnici sistem okoli 2.800 manjših koralnih grebenov.

Koralni greben v Sloveniji

Manj znano je dejstvo, da koralni greben kljub pregovorni slovenski majhnosti najdemo tudi v našem morju. Po nekaterih podatkih gre za manjši koralni greben, po drugih pa za najbogatejše in največje korale na svetu – znanstveniki si niso enotni. Eden takih koralnih grebenov se nahaja blizu rta Ronek, ki leži med Strunjanom in Izolo.

Zakaj so poleg izjemne lepote in prave paše za oči koralni grebeni tako zelo pomembni in kakšen življenjski prostor ustvarjajo? Znanstveniki pravijo, da tudi miniaturni koralni grebeni privabljajo obilico rib in drugih organizmov. Obenem filtrirajo morsko vodo; delujejo kot nekakšne čistilne naprave. Znanstveniki se čudijo, da je slovenski koralni greben tako zelo severno v Jadranskem morju. To dokazuje, da slovensko morje ni siromašno, kot smo nemara mislili; da je v resnici precej živahno in da se v njem morda skriva še kaj, česar ne vemo.

Ob naslednjem obisku Strunjana se lahko sprehodimo do rta Ronek, se potopimo in se naužijemo pristne naravne lepote. Morda se bo slovenski koralni greben kaj kmalu znašel na brošurah za obisk Postojnske jame, čeprav lahko preveč turistov povzroči pravo podvodno razdejanje, kot je to znano iz Avstralije.

Kakorkoli že, lahko smo nadvse ponosni, da imamo tudi na sončni strani Alp čisto pravi koralni greben, kar Slovenijo dela bolj raznoliko in raznovrstno, kot že vemo, da je sicer. Znašel se je celo v delu Dragice Turnšek Mezozojske korale Slovenije. Ovekovečenje v podobi knjige mu daje še poseben mik in čar. Že pakirate kovček?