Srbija z nizkimi davki izkorišča priložnost, ki smo jo v Sloveniji zamudili

Kalemegdan, Beograd (vir foto: pixabay)
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Zahodnem Balkanu nastaja nov investicijski raj za tuja podjetja. To nista članici skupnega trga EU, Slovenija in Hrvaška, temveč nečlanica Srbija. Zakaj? Ker je prav ta država naredila tisto, kar bi lahko vsa ta leta naredili tudi pri nas, pa je bila politika pretežno levih vlad obrnjena ravno v nasprotno smer.

Tuje investicije v Srbijo privablajjo z zelo nizkim davkom na dohodke pravnih oseb in s pravočasnimi reformami javne uprave. Tujci pa kot plus Srbije vidijo tudi mlado in usposobljeno delovno silo. 

Načrt Srbije je torej podoben kot so ga pred leti izvedli na Irskem, ko so se iz hude gospodarske situacije v finančni krizi 2009 odbili v hitro rast BDP in splošnega življenjskega standarda. 

Britanski časopis Financial Times je avgusta lani poročal, da je Srbija glede na število tujih neposrednih investicij trenutno na prvem mestu na svetu. Država, v kateri je minimalna bruto plača konec 2019 znašala skromnih 308 evrov, za več kot dvanajstkrat presega obseg tujih neposrednih investicij, kot bi ga, glede na njeno gospodarsko moč, lahko pričakovali.

Da so tujci v srbsko gospodarstvo pripravljeni vlagati vedno več, kaže podatek, da je priliv neposrednih tujih naložb v Srbiji v prvih devetih mesecih leta 2020 znašal 1,9 milijarde EUR. Priliv neposrednih tujih naložb v Srbijo pa se je že v letu 2019 glede na leto 2018 povečal za 9% na 3,8 milijarde EUR.

Najboljše investicijsko povprečje imajo proizvodnja avtomobilskih delov, hrana, tobak, tekstil, ter nepremičnine, ki presegajo polovico vseh tujih neposrednih investicij.

Srbska vlada namerava tudi v proračunu za leto 2021 nameniti več sredstev za kapitalske naložbe. "Vlagali bomo v kanalizacijo in vodovodne sisteme, čistilne naprave, v sanacijo in gradnjo železnic, cest. Takšne javne naložbe ne vplivajo le na gospodarsko rast, temveč zagotavljajo zaposlitev tudi gradbenim podjetjem in vsem v tej verigi," je pred mesecem dni dejal srbski finančni minister Siniša Mali.

Kaj tuji vlagatelji vidijo v Srbiji?


Po podatkih Agencije za poslovne registre v Srbiji deluje 18.000 podjetij v tuji lasti, ki zaposlujejo približno 350.000 delavcev. V zadnjih desetih letih so v državo neposredno vložili 24,5 milijarde evrov.

Po rednih raziskavah, ki jih je v zadnjih osmih letih med svojimi člani opravila ameriška gospodarska zbornica, so tuja podjetja v Srbiji zadovoljna z makroekonomsko stabilnostjo države, zmanjšanim proračunskim primanjkljajem, vitko administracijo, zlasti na področju izdaje gradbenih dovoljenj, in e-reform vlade.

Na splošno tujci Srbijo vidijo kot pozitivno poslovno okolje in je veliko bolj liberalno kot pri njenih sosedah. Velik plus za Srbijo prinaša najnižja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v Evropi (10%). V Sloveniji je stopnja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb skorajda dvakrat višja in je pri 19 %. Poudarjajo pa tudi mlado delovno silo v primerjavi z ostalo Evropo, ki je po vrhu še dobro usposobljena in večjezična (skoraj polovica prebivalstva tekoče govori angleško), stroški pa so v Srbiji na splošno zelo nizki.

Slabosti, ki jih vidijo tuja podjetja v Srbiji pa predvsem nizka učinkovitost sodstva, slab boj proti korupciji in nepreglednost fiskalne politike.

Slovenija je imela pred časom priložnost, da bi storila enako


Srbija je določila zelo privlačne davke tudi na drugih področjih. Davek na dividende, licenčnine, kapitalske dobičke in obresti znaša 20 %, DDV je pri 20 %, vendar nižji za nekatera področja. V primerjavi z drugimi evropskimi državami Srbija ponuja nizke davke na poslovnem področju.

V Sloveniji že dalj časa govorimo o tem, da bi v našo državo morali pripeljat več tujih investicij, pa se politika glede tega še vedno ne zmore poenotiti, kako to storiti. Več kot desetletje različnih predlogov za debirokratizacijo, nižje davke in zagon investicij še vedno ni padlo na plodna tla. Ta čas v primerjavi s Srbijo izgubljamo. Na to je že pred časom opozarjal tudi Ivan Simič, ko je predstavljal ukrepe skupine za debirokratizacijo, o katerih pa že nekaj časa ni ne duha ne sluha.

Simič je na takratni novinarski konferenci, o kateri smo na Domovini poročali TUKAJ, dejal, da visoke obdavčitve nadpovprečnih plač v Sloveniji odvračajo multinacionalke, saj težko ustrezno plačajo najkakovostnejše delavce.

Za primer je zato dal prav situacijo v Beogradu, kjer je socialna kapica postavljena pri 2.500 evrih. Zato je pri nekomu z 10.000 evri bruto plače pri neto izplačilu v Sloveniji in v Srbiji razlika kar 3.700 evrov.

Srbija je tako zelo privlačna investicijska država za velika podjetja s področja informatike, saj lahko z visokimi neto plačami pritegnejo informacijske in računalniške strokovnjake iz širše regije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike