"Sovjetski" migrant v Avstraliji o življenju v demokraciji. Pregled avstralske azilne politike

Uredništvo

4. 11. 2015 ob 18:13
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Ukrajinec Alexander, ki je vse življenje živel le v Sovjetski zvezi in sedaj že 25 let živi v Avstraliji pravi, da se živo spominja svoje prisege Avstraliji ob podelitvi državljanstva. Za sedemletnega dečka je bil to veličasten dogodek, ni pa mu bilo težko povedati niti svoje zgodbe potem, ko so ga kot slavnostnega govornika povabili na slovesnost ob podelitvi državljanstva novim migrantom.

V njej je opisal, kako je kot sedemletni deček skupaj z bratom, starši in starimi starši počutil ob prispetju v tujo deželo:

"Bili smo brez denarja in sami, povsem nepoučeni o družbi, v katero smo emigrirali in odtujeni od njenih ljudi, s katerimi se nismo mogli povezati."

Spregovoril je o težkih razmerah v Sovjetski zvezi, kjer je bila na osebnih dokumentih označena njegova judovska veroizpoved, zaradi česar Judje niso smeli opravljati nekaterih poklicev in se vpisati na nekatere univerze. Prav tako svoje vere javno niso mogli prakticirati, še najhuje pa je bilo, da države legalno niso mogli zapustiti ter oditi tja, kjer bi lahko živeli svobodno in dostojanstveno.

"Govoril sem o demokraciji, tolerantnosti in medsebojnem spoštovanju, ki sem jih ob mojem prihodu videl kot norme v Avstraliji. Čutim odgovornost za te vrednote, ki jih kot avstralski državljan moram negovati in varovati."

Kritičen je do tistih, ki k temu pristopajo drugače. Muslimanska skupina Hizb ut-Tahrir (HT) je namreč pred dnevi kritizirala avstralski način podeljevanja državljanstva s petjem himne in učenjem o demokratičnih vrednotah. Zanje je to agresivna kampanja in prisilna asimilacija.

Ryvchin meni, da je to popolnoma zgrešeno mnenje: "Učenje angleškega jezika je bilo najpomembnejše dejanje moje asimilacije, nihče pa ni od mene zahteval, da moram pozabiti govoriti rusko. Za sprejem državljanstva sem se naučil avstralske zgodovine, nihče pa ni od mene zahteval da pozabim svojo domačo kulturo. Ni mi bilo potrebno postati kristjan, sem pa lahko prakticiral svojo vero javno. Za razliko od HT sem zagovornik demokracije, ker sem živel tudi v njeni alternativi."

Avstralija in število migrantov

Avstralija je v letu 2013 imela 24.300 zahtev za azil (to je 4% vseh globalnih prošenj v tem letu), kar je pomenilo, da je osma država po številu prošenj za mednarodno zaščito.

Avstralska vladna statistika pravi da je leta 2012 in 2013 več kot 18.000 ljudi v državo prišlo ilegalno preko morja. To je veliko več kot med letoma 2011 in 2012 ko je takih prihodov bilo 7.300.

Večina ilegalnih migrantov je prišla iz Afganistana, Šri Lanke, Iraka, Irana in Mjanmara. Več sto jih je umrlo na dolgi morski poti od starta v Indoneziji.

Avstralska azilna politika

Avstralija je zaradi velika števila prošenj za azil, ileglanih migrantov, ki so prišli v državo in veliko smrtnih primerov na morju, začela z ostro azilno politiko prestreganja migrantov in njihovega pošiljanja v zato pripravljene sprejemne centre izven njene države.

Taki centri so v pacifiških otoških državah Nauru in Papua Nova Gvineja. Avstralija tako plačuje tem državam za namestitev migrantov, ter od daleč obravnava njihove prošnje za azil. Če do azila niso upravičeni, so migranti naseljeni na Papui Novi Gvineji. Sprejemni centri so bili že večkrat deležni kritik zaradi zelo težkih življenskih razmer, mediji so poročali celo o posilstvih in pretepih

Vlada avstralskega predsednika vlade Tonya Abbotta je v izogib tihotapcem in smrtim na morje poslala tudi vojsko, ki prestrega ladje z migranti in jih vrača v države od kjer so prišli.

Če njihova vrnitev ni mogoča, jih odpeljejo v že omenjene sprejemne centre. Konec leta 2014 so tako imeli več kot 200 dni brez smrti na morju ali ileglanih prehodov meje.

Avstralija je na začetku meseca oktobra poskusila z ponudbo Filipinom, s katero bi ti sprejeli ilegalne migrante iz Avstralije ter jih naselili na svojem ozemlju. Ponudba naj bi bila vredna 150 milijonov dolarjev za pet let.

Pred nekaj dnevi je dal filipinski predsednik Avstraliji vedeti, da so Filipini pripravljeni sprejeti migrante iz "dežele tam spodaj" le za nestalno naselitev na svojem ozemlju.