Soočenje Janše in Goloba: ali je bil Golob pod vplivom prepovedanih substanc?

Robert Golob. Vir: posnetek zaslona POP TV.
POSLUŠAJ ČLANEK

V ponedeljek sta se v zadnjem tednu kampanje na največji komercialni televiziji iz oči v oči soočila predsednik vlade Robert Golob in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Soočenje je bilo burno od prve izrečene besede. Zaznamovale so ga številne laži premierja Goloba. Preverili smo, katere, ter zakonskega in družinskega terapevta Janija Jerička vprašali, zakaj ljudje lažejo. Poleg tega so se v javnosti pojavila ugibanja, ali je bil Golob pod vplivom drog, zato nam je dr. Milan Krek pojasnil, kako se kažejo učinki uživanja prepovedanih substanc. 

»Gospod Janša, strašno mi je žal, ampak na podlagi dogodkov, ki smo jim danes priča, moram povedati, da vi niste dober človek, da nimate radi Slovenije, da je edina stvar, ki vas v življenju zanima, kako se boste dokopali do oblasti, ker je za vas Slovenija plen.« To so bile prve besede, ki jih je na burnem soočenju izrekel predsednik vlade Robert Golob in nakazal, da bo spopad oster. Pri tem je imel v mislih novico Mladine, da naj bi se Janša 22. decembra lani domnevno sestal z izraelskimi obveščevalci iz zasebnega podjetja Black Cube, ki naj bi stali za nedavno objavljenimi prisluhi Dominiki Švarc Pipan, Nini Zidar Klemenčič, Roku Hodeju, Dejanu Paravanu in Tomislavu Vukmanoviću. Janša je sicer ta srečanja zanikal. Golob je dejal, da gre za največjo afero v zgodovini samostojne Slovenije in »veleizdajo«. 

»Če gre kje za veleizdajo, potem jo lahko najdemo v današnjem poročanju o tem, kako se je kradlo iz državnega podjetja Gen-I,« je nato odvrnil Janša in dodal, da se je treba najprej pogovarjati o tem, kdo je banko ropal, šele nato pa o tistem, ki je rop odkril. Zanimivo je tudi, da je Golob modroval, da je Sova Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) potrdila, da so bili omenjeni obveščevalci tedaj res v Sloveniji, ob vprašanju voditeljice Petre Kerčmar, ali so bili tudi na sedežu SDS na Trstenjakovi, pa je stopil korak nazaj: »Nisem član Knovsa.« 

Vprašanje prisluhov in korupcije 

Panika v Gibanju Svoboda je očitno velika. Golob namreč po naših opažanjih na soočenju ni deloval sproščeno. Televizijske kamere so ujele, da se mu je večkrat v grlu zataknil cmok, njegov glas je bil hripav, izraz na obrazu pa je bil pogosto smrtno resen, medtem ko je predsednik SDS Janez Janša deloval bolj sproščeno in umirjeno, na Golobove navedbe se je večkrat odzval celo s smehom. 

Robert Golob. Vir: posnetek zaslona POP TV.

Golob je povedal, da v Sloveniji ni nedotakljivih, saj verjame v pravno državo. Janša pa je odgovoril: »Tisti, ki je v Sloveniji najbolj nedotakljiv, je za gospoda Goloba kraljica, to je Zoran Janković.« Skliceval se je na Jankovićevo izjavo iz leta 2014, ko je slednji rekel, da ne bo nikoli kaznovan, saj je bil vseskozi politični nasprotnik Janše. Golob je nadaljeval, da bodo vladajoči v primeru zmage desnice na volitvah »nezakonito prisluškovali vsakomur in ga snemali, kjerkoli se jim bo zdelo potrebno«. »Če jim ne bo všeč, kar so slišali, bodo to z umetno inteligenco obdelali, da bo bolj dojemljivo za tiste, ki jih morajo preganjati. Če še to ne bo dovolj, bodo na pomoč poklicali tujce. Vse z enim samim namenom ustrahovanja slovenskega naroda,« je navrgel Golob, a za izrečeno ni podal dokazov, na podlagi katerih bi mu lahko verjeli. 

Kriminalci se počutijo tako varne, da se o tem hvalijo celo pred tujci, je vsebino razkritih posnetkov komentiral Janša, Golob pa je odvrnil, da ne bo presojal, kdo je kriminalec. »Za to imamo sodišča.« Ko ga je voditeljica dodatno vprašala, ali ga kot predsednika vlade skrbijo navedbe vplivne odvetnice Nine Zidar Klemenčič, da ljubljanski župan Zoran Janković zahteva svojih deset odstotkov, se mu je v grlu znova zataknil cmok, nato pa je po trenutku tišine povedal, da je upal, da se bodo pogovarjali o prihodnosti Slovenije. To je izgovor, s katerim se je skozi celotno soočenje izmikal neprijetnim vprašanjem. »Vsak bo moral odgovarjati – tudi župan Janković. Tega ne skrivam jaz in tega ne skriva on. Ampak na volitvah ne nastopa gospod Janković, pač pa midva. Dajmo se pogovarjati o tem.« 

Janez Janša: »Tisti, ki je v Sloveniji najbolj nedotakljiv, je za gospoda Goloba kraljica, to je Zoran Janković.« 

Po sledeh laži 

Janša je opozoril, da se Golob sklicuje na institucije pravne države: »Institucije, za katere ste notranji ministrici [Tatjani Bobnar] naročili, da jih je treba očistiti.« Golob pa je nato samozavestno in brezsramno dvakrat ponovil: »To je čista laž.« Na namero o čiščenju janšistov je kasneje Janša znova opozoril, Golob pa je vztrajal, da gre za laž, in pristavil: »Ali staviva, kaj je res? Ne boste, kajne?« Spomnimo, da je oktobra 2023 pred preiskovalno komisijo v DZ pričala Bobnarjeva, ki je priznala, da je bila deležna pritiskov. Golob se je na njeno pričanje odzval z besedami, da sta se z Bobnarjevo, še preden je bila imenovana za ministrico, dogovorila, da »ima eno samo nalogo, in to je, da očisti policijo janšistov«. Te izjave so posnete, med drugim so bile izrečene tudi v oddaji na RTV Slovenija. 

Odprto je bilo tudi vprašanje privatizacije državnega energetskega podjetja Gen-I, kar je v razkritih prisluhih priznal Dejan Paravan, tesni Golobov prijatelj, ki je 18 let zasedal različne vodstvene položaje v Gen-I, od konca lanskega leta pa je zaposlen v zasebnem energetskem podjetju NGEN. »Najhujša možna privatizacija vsega, kar se je dalo, se je zgodila v času treh Janševih vlad. Naša vlada v štirih letih ni privatizirala niti enega podjetja.« Golob je dodal, da je »nekdo« prodal in privatiziral Mercator, pri tem pa je pogled usmeril na Janšo. A to ne drži, saj je bil sklep o prodaji Mercatorja sprejet v začetku junija 2013, in sicer v času vlade Alenke Bratušek, ki danes zaseda položaj ministrice za infrastrukturo v Golobovi vladi. »Kdo je prodal Mercator?« je vprašal Janša, Golob pa: »No, saj sem vedel, da bodo tudi to zanikali, čeprav so dejstva …« Voditeljica je Goloba prekinila in spomnila, da se izmika odgovoru o privatizaciji podjetja Gen-I, nakar je napadel še njo, češ da ji niso všeč dejstva. »Štiri leta smo imeli časa. Če bi imel ta namen, bi bilo to že izvedeno,« je odgovoril naposled. »Najlažje je lagati v kamero in obljubljati nekaj, kar ne bodo nikoli uresničili,« je še dejal Golob, pri čemer dobi gledalec vtis, da poskuša svoje napake projicirati na sogovornika. 

Vir: X

Eden najbolj viralnih delov soočenja je bil trenutek, ko je Golob Janšo vprašal, kaj je ta ustvaril v gospodarstvu. »Bil sem zraven, ko se je ustvarjala ta država. Kje ste bili pa vi takrat? Kje ste bili junija leta 1991, ko je 30.000 Slovencev vašega letnika nosilo uniformo in se borilo za Slovenijo?« je dejal Janša, Golob pa je začel godrnjati, da se zopet vrtijo zgolj okoli zgodovine, kot da ne bi sam postavil takega vprašanja. »To je to. Nekdo živi v letu 1991,« je menil Golob. 

Debata se je vrtela tudi okoli gospodarske rasti. »Gospodarska rast v Sloveniji je bila v lanskem letu za 30 odstotkov nižja od evropskega povprečja,« je povedal Janša in opozoril tudi na padec industrijske proizvodnje v lanskem letu ter na rast stopnje tveganja revščine med upokojenci. »Nametanih je bilo več dejstev (!), pa nič o prihodnosti,« se je na navedbe odzval Golob, ki je pokazal graf gospodarske rasti. Če ga pogledamo podrobno, vidimo, da kaže padec gospodarske rasti med letoma 2023 in 2025, a pozitivne napovedi za prihodnost. Kaj se je dogajalo z napovedmi trenutne vlade, pa že vemo. 

Eden najbolj viralnih delov soočenja je bil trenutek, ko je Golob Janšo vprašal, kaj je ta ustvaril v gospodarstvu. Janša: »Bil sem zraven, ko se je ustvarjala ta država. Kje ste bili pa vi takrat?« 

Je bil Golob pod vplivom drog? 

Ob tem nevrotičnem, agresivnem in večkrat žaljivem nastopu Roberta Goloba so se na družbenih omrežjih odprla vprašanja, ali je bil Golob nemara pod vplivom drog. Eden od uporabnikov je omenjal kokain. Vprašanje ostaja odprto, saj je težko pričakovati, da bo Golob opravil test na droge, kar bi bilo sicer za slovensko volilno telo zelo pomembno. Ostre in provokativne govorice smo namreč na slovenskih soočenjih vajeni, ne pomnimo pa tako vehementnega in žaljivega osebnega napada, kot ga je proti političnemu nasprotniku uprizoril premier. 

Na plakatu je bila uporabljena fotografija s soočenja 2022, ko se je pojavilo resno vprašanje, ali je bil Robert Golob pod vplivom umetnih substanc. Foto: Domovina

Za mnenje, kakšne so posledice uporabe drog, na primer kokaina, smo vprašali zdravnika dr. Milana Kreka, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Uporaba psihoaktivnih snovi v možganih povzroči kronične spremembe, ki se posledično kažejo tudi v obnašanju ljudi, ki uporabljajo droge. Načeloma kokain spremeni percepcijo realnosti, tako da človek ne reagira na dejanske impulze iz okolja, ampak na impulze, ki jih oblikuje vpliv kokaina,« je pojasnil. Kot pravi, so osebe, odvisne od drog, manipulativne, pogosto pa se znajdejo v zanikanju svojih izjav. »Kokain je droga, ki ustvarja iluzijo večje moči in daje uporabniku občutek, da je močnejši, pametnejši in samozavestnejši.« To mu ustvarja občutek moči, zato ne vidi nobenih ovir. 

»Zaradi vsega tega so prisotni psihična in fizična utrujenost, živčnost, izguba koncentracije ter občutek grozeče, nevarne situacije in slutnje, da se bo zgodilo nekaj groznega.« »Kokain je stimulativna droga, ki je znana po tem, da povzroča učinke, kot so povečanje energije, budnost, evforija, zgovornost in zmanjšan tek. Je zelo zasvojljiv; ljudje lahko občutijo močno željo po kokainu skoraj takoj, ko droga zapusti njihov krvni obtok.« V delu možganov, ki je odgovoren za odločanje, se pojavljajo spremembe, kar lahko razloži slab vpogled in različne težave pri prilagajanju na negativni družbeni učinek. 

»Zaradi manipulativnosti z lahkoto prepriča ljudi, ki ne vedo, da je uporabnik kokaina. Ljudje postanejo pozorni, toda če gre za bogatega človeka, politika, le redki pomislijo, da gre za kokainskega odvisnika, zato so prepričljivi. Toda če njegove trditve spremljate natančneje, boste ugotovili, da se je neštetokrat zlagal, in sicer na način, ki je bil prepričljiv, tako da ga je spregledal le pozoren poslušalec. Sčasoma ne more več skrivati svojih težav in takrat pride končni račun zanj in za vse tiste, ki so mu verjeli,« sklene dr. Krek. Za trditve, da je bil predsednik vlade pod vplivom drog, seveda nimamo neposrednih dokazov. Vsekakor bi bilo primerno, da bi politiki izvajali neodvisni test na droge in rezultate javno objavljali, a kot vemo, so tovrstne predloge doslej v parlamentu zavrnili. 

Zakaj ljudje lažemo 

Jani Jeriček, zakonski in družinski terapevt, nam je pojasnil, da ljudje običajno lažemo zato, da bi izpadli boljši, kot smo. »Najpogosteje je vzrok že v naši primarni družini, da smo bili sprejeti samo takrat, ko smo bili perfektni ali zelo blizu perfekcije.« Zakaj pa ljudje vztrajamo v laži? »V notranjem svetu se nam zdi, da bo to, čeprav vemo, da nas je sogovornik razkrinkal, dokončni žebelj v krsto,« pojasnjuje Jeriček in dodaja, da lažnivec upa, da bo okolica razumela, da se resnica morda vseeno še ni povsem razkrila.

V takih primerih lahko govorimo tudi o možnih komunikacijskih strategijah, kjer posameznik računa, da bodo njegovo razlago lažje sprejeli tisti, ki nimajo celotnega konteksta. Nekateri posamezniki so retorično zelo usposobljeni, kar jim omogoča, da tudi v zahtevnih situacijah bolje uravnavajo ali prikrivajo občutke, kot je sram, pojasnjuje sogovornik. »Težava pri laganju je v tem, da je na kratki rok videti kot bližnjica,« nadaljuje. Za predsednika vlade Goloba se je v javnosti večkrat izpostavilo ugibanje, ali ima narcistična nagnjenja. »Ljudje, ki imajo narcistična nagnjenja, so znani po tem, da tudi v svojem notranjem svetu dejansko verjamejo, da so nedolžni oziroma da je njihova verzija resnična, čeprav jim mi na mnogo načinov dokažemo, da je resničnost drugačna.« 

»Ljudje, ki imajo narcistična nagnjenja, dejansko verjamejo, da so nedolžni oziroma da je njihova verzija resnična, čeprav jim mi na mnogo načinov dokažemo, da je resničnost drugačna.« 

(D243, 13-15)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike